Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vozniki v devetem desetletju

19.02.2020

V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.

Za dobro vozniško kondicijo po upokojitvi je treba prevoziti vsaj 4 tisoč kilometrov na leto

V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.

 

Dušan iz Ljubljane: Mojemu očetu so pri 90-tih po zdravniškem pregledu brez težav podaljšali vozniško dovoljenje za 2 leti. Je samostojen, gre sam v trgovino, k zdravniku, na pokopališče in z avtomobilom obvladuje 80 kilometrski radij. Ima dobre reakcije, bolijo ga kosti, a glavo ima jasno.

Ocenjujejo, da je najbolj varno območje pri voznikih med 35. in 54. letom. Po 80. letu imajo 6 krat večjo možnost, da so udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom. Vozniki, ki prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov letno, ohranjajo vozniško kondicijo.

Janez iz Ljubljane (82 let) vozi od leta 1957 in je Evropo prevozil križem kražem vsaj 20 krat. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali za dve leti. Bil je športnik in kovinostrugar po poklicu, zato ima 40-letni trening natančnosti in refleksov.

Mobilnost starejšim voznikom pomeni svobodo, samostojnost in neodvisnost od drugih ljudi, zato se moramo truditi, da bodo čimdlje varni udeleženci v prometu. Treba je poskrbeti tudi za prometno infrastrukturo, ki mora biti prijazna starejšim voznikom.

Marjan iz Domžal bo kmalu star 80 let in letno prevozi okoli 7 tisoč km. Pravi, da ima smolo, ker ima bele lase. Ko vozi po predpisih, pogosto hupajo za njim, ker se ljudem preveč mudi. Enkrat je zavrl pred uvozom v rondo, ker je pripeljal avto in bi sicer preprečil nesrečo. Enkrat je ustavil pred znakom STOP in voznik za njim ga je nadrl, zakaj ustavlja.

Sožitje je projekt, ki je namenjen voznikom po 65. letu starosti. Tam lahko brezplačno obnovijo znanje, se seznanijo z novostmi in preverijo vozniške sposobnosti skupaj z inštruktorjem.

Vlado iz Kranja je že prestopil 80. leto in meni, da starejši vozniki premalo vozijo in nimajo kondicije. Sam se vsak dan pelje na smučanje na Krvavec. Pravi, da mora imeti pri smučanju boljšo kondicijo pri vožnji. Ko se vrača s Krvavca se v avtomobilu popolnoma sprosti. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali vozniško dovoljenje za 3 leta, lani pa samo za eno leto. Pravi, da ga najbolje pozna njegov zdravnik, ki ve, da je v dobri kondiciji in se sprašuje, če pregledi na eno leto niso prepogosti in če se to ne dogaja le zaradi finančnih koristi.

Vozniki po 70. letu pogosto pozabijo uporabljati vzvratna ogledala, pozabijo dati smernik pri menjavi voznega pasu, ne slišijo več motorja in pozabijo prestaviti v višjo prestavo. Mnogi vozniki pa so tudi po 80. letu še čili in zdravi in imajo zelo dobro ohranjene vozniške sposobnosti.

David iz Maribora meni, da ni prav, da vzpodbujamo starejše voznike, da naj za ohranitev vozniških sposobnosti prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov, saj s tem onesnažujejo ozračje in prispevajo k podnebnim spremembam.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Vozniki v devetem desetletju

19.02.2020

V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.

Za dobro vozniško kondicijo po upokojitvi je treba prevoziti vsaj 4 tisoč kilometrov na leto

V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.

 

Dušan iz Ljubljane: Mojemu očetu so pri 90-tih po zdravniškem pregledu brez težav podaljšali vozniško dovoljenje za 2 leti. Je samostojen, gre sam v trgovino, k zdravniku, na pokopališče in z avtomobilom obvladuje 80 kilometrski radij. Ima dobre reakcije, bolijo ga kosti, a glavo ima jasno.

Ocenjujejo, da je najbolj varno območje pri voznikih med 35. in 54. letom. Po 80. letu imajo 6 krat večjo možnost, da so udeleženi v prometni nesreči s smrtnim izidom. Vozniki, ki prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov letno, ohranjajo vozniško kondicijo.

Janez iz Ljubljane (82 let) vozi od leta 1957 in je Evropo prevozil križem kražem vsaj 20 krat. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali za dve leti. Bil je športnik in kovinostrugar po poklicu, zato ima 40-letni trening natančnosti in refleksov.

Mobilnost starejšim voznikom pomeni svobodo, samostojnost in neodvisnost od drugih ljudi, zato se moramo truditi, da bodo čimdlje varni udeleženci v prometu. Treba je poskrbeti tudi za prometno infrastrukturo, ki mora biti prijazna starejšim voznikom.

Marjan iz Domžal bo kmalu star 80 let in letno prevozi okoli 7 tisoč km. Pravi, da ima smolo, ker ima bele lase. Ko vozi po predpisih, pogosto hupajo za njim, ker se ljudem preveč mudi. Enkrat je zavrl pred uvozom v rondo, ker je pripeljal avto in bi sicer preprečil nesrečo. Enkrat je ustavil pred znakom STOP in voznik za njim ga je nadrl, zakaj ustavlja.

Sožitje je projekt, ki je namenjen voznikom po 65. letu starosti. Tam lahko brezplačno obnovijo znanje, se seznanijo z novostmi in preverijo vozniške sposobnosti skupaj z inštruktorjem.

Vlado iz Kranja je že prestopil 80. leto in meni, da starejši vozniki premalo vozijo in nimajo kondicije. Sam se vsak dan pelje na smučanje na Krvavec. Pravi, da mora imeti pri smučanju boljšo kondicijo pri vožnji. Ko se vrača s Krvavca se v avtomobilu popolnoma sprosti. Pri 80-tih so mu po zdravniškem pregledu podaljšali vozniško dovoljenje za 3 leta, lani pa samo za eno leto. Pravi, da ga najbolje pozna njegov zdravnik, ki ve, da je v dobri kondiciji in se sprašuje, če pregledi na eno leto niso prepogosti in če se to ne dogaja le zaradi finančnih koristi.

Vozniki po 70. letu pogosto pozabijo uporabljati vzvratna ogledala, pozabijo dati smernik pri menjavi voznega pasu, ne slišijo več motorja in pozabijo prestaviti v višjo prestavo. Mnogi vozniki pa so tudi po 80. letu še čili in zdravi in imajo zelo dobro ohranjene vozniške sposobnosti.

David iz Maribora meni, da ni prav, da vzpodbujamo starejše voznike, da naj za ohranitev vozniških sposobnosti prevozijo vsaj 4 tisoč kilometrov, saj s tem onesnažujejo ozračje in prispevajo k podnebnim spremembam.


02.11.2022

Zaprtje trgovine Stara roba, nova raba

Trgovina rabljenih predmetov Stara roba, nova raba je po dvanajstih letih delovanja v petek zaprla svoja vrata. Prodajalna v središču Ljubljane je zaposlovala osebe z izkušnjo brezdomstva in posameznike iz drugih ranljivih skupin. Šlo je za socialni projekt, ki je spodbujal trajnost, a je najemnina postala prevelik strošek za nadaljevanje delovanja. Čeprav Mestna občina Ljubljana do sedaj ni pokazala interesa za reševanje trgovine, danes z občine prihajajo spodbudne novice.


02.11.2022

Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto se zelo krčita in tanjšata

Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.


01.11.2022

Žalovanje

Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.


01.11.2022

Temačni turizem poosebljata smrt in trpljenje

Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.


01.11.2022

November - mesec ozaveščanja o zdravju moških

Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.


31.10.2022

Ob dnevu reformacije o jeziku kot gradniku nacionalne identitete

Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.


28.10.2022

6. kulinarični festival November Gourmet pripada ženskam!

Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.


30.10.2022

Dan varčevanja

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.


28.10.2022

Somnologi so za uveljavitev zimskega časa in prenehanje premikanja ure

Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.


26.10.2022

Nasilje je posledica razgretega in toksičnega političnega diskurza

Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.


25.10.2022

Povojna obnova Ukrajine

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.


24.10.2022

Portret Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.10.2022

V zakulisju predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


Stran 51 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov