Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavniki različnih sindikatov ugotavljajo, da je pritiskov na njihovo delovanje vse več.
V medijih so že nekajkrat odmevale zgodbe o pritiskih, šikaniranju ali drugih oblikah omejevanja sindikatov s strani delodajalcev. Med bolj znanimi je denimo spor vodstva Kovinoplastike Lož s takratnim predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije Alešem Hogetom. Nedolgo nazaj so sindikalni zaupnici Visokošolskega sindikata Urši Opara Krašovec, ki je opozarjala na nepravilnosti ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Najnovejši primer pa je zgodba sindikalne predsednice v LIDL-u, ki se sooča z najhujšo obliko pritiska – grožnjo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A to še zdaleč niso edini primeri.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
»V glavnem so premeščanja, potem grožnje – prikrite grožnje. Grožnje na štiri oči, ki jih ne moreš dokazati. In to so tisti psihološki pritiski na posameznike, ki jih hočejo prepričati, da je sindikat nekaj slabega, namesto da bi vztrajali na tem, da je socialni dialog nekaj dobrega za razvoj podjetja,«
Svoja opažanja o vzrokih za povečano število pritiskov je z nami delil tudi Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednik Visokošolskega sindikata UL:
»To je povezano s tem, da je v določenih delih gospodarstva prišlo do precejšnjega upada sindikalnega članstva in da država dopušča množične kršitve delovnopravnih predpisov v nekaterih segmentih.«
Izpostavil je, da je še vedno veliko kršitev pri dolžini delovnika, neplačevanja pri delu plač in prikritih delovnih razmerij. Član Centra za družbeno raziskovanje CEDRA Branko Bembič je povedal, da je tudi v skrajnih primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi članov sindikata, namen vodstva podjetja že dosežen:
»Ko pride človek po dveh letih nazaj, tam ni več sindikata, ni več organizacije. Odrežejo ga praktično zato, da bi drugim pokazali: Če smo lahko predsednico ali predsednika sindikata, potem ste lahko vsi na listi za odstrel.«
Kovačič je še poudaril, da je državni nadzor nad spoštovanjem delavne zakonodaje zelo šibak, da je Inšpektorat za delo izjemno podhranjen. Ker so kršitve delavskih pravic tako množične, pa so že postale del poslovnega modela, v prispevku ugotavljata Tadeja Lukanc in Peter Močnik.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki različnih sindikatov ugotavljajo, da je pritiskov na njihovo delovanje vse več.
V medijih so že nekajkrat odmevale zgodbe o pritiskih, šikaniranju ali drugih oblikah omejevanja sindikatov s strani delodajalcev. Med bolj znanimi je denimo spor vodstva Kovinoplastike Lož s takratnim predsednikom sindikata kovinske in elektroindustrije Alešem Hogetom. Nedolgo nazaj so sindikalni zaupnici Visokošolskega sindikata Urši Opara Krašovec, ki je opozarjala na nepravilnosti ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, odpovedali pogodbo o zaposlitvi. Najnovejši primer pa je zgodba sindikalne predsednice v LIDL-u, ki se sooča z najhujšo obliko pritiska – grožnjo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A to še zdaleč niso edini primeri.
Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
»V glavnem so premeščanja, potem grožnje – prikrite grožnje. Grožnje na štiri oči, ki jih ne moreš dokazati. In to so tisti psihološki pritiski na posameznike, ki jih hočejo prepričati, da je sindikat nekaj slabega, namesto da bi vztrajali na tem, da je socialni dialog nekaj dobrega za razvoj podjetja,«
Svoja opažanja o vzrokih za povečano število pritiskov je z nami delil tudi Gorazd Kovačič, visokošolski učitelj sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednik Visokošolskega sindikata UL:
»To je povezano s tem, da je v določenih delih gospodarstva prišlo do precejšnjega upada sindikalnega članstva in da država dopušča množične kršitve delovnopravnih predpisov v nekaterih segmentih.«
Izpostavil je, da je še vedno veliko kršitev pri dolžini delovnika, neplačevanja pri delu plač in prikritih delovnih razmerij. Član Centra za družbeno raziskovanje CEDRA Branko Bembič je povedal, da je tudi v skrajnih primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi članov sindikata, namen vodstva podjetja že dosežen:
»Ko pride človek po dveh letih nazaj, tam ni več sindikata, ni več organizacije. Odrežejo ga praktično zato, da bi drugim pokazali: Če smo lahko predsednico ali predsednika sindikata, potem ste lahko vsi na listi za odstrel.«
Kovačič je še poudaril, da je državni nadzor nad spoštovanjem delavne zakonodaje zelo šibak, da je Inšpektorat za delo izjemno podhranjen. Ker so kršitve delavskih pravic tako množične, pa so že postale del poslovnega modela, v prispevku ugotavljata Tadeja Lukanc in Peter Močnik.
Ustavno sodišče je decembra lani odločilo, da so območja volilnih okrajev pri nas v neskladju z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, naj v dveh letih ureditev popravi tako, da bodo volivke in volivci imeli vsaj približno enako možnost odločanja o tem, kdo bo prišel v državni zbor. Ob tem se je znova odprla razprava, ali ne bi malce popravili tudi volilnega sistema. Pokroviteljstvo nad razpravo je prevzel predsednik države Borut Pahor in po nekaj sestankih z vrhom politike je kazalo, da se je izoblikovala načelna podpora ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu. Po nekaterih opozorilih ustavnih pravnikov pa se zdi, da je politika na začetku poti.
Emanuela Orlandi je bila hči uslužbenca vatikanske banke IOR – to je eden od razlogov, zakaj mnogi iščejo odgovore na njeno nepojasnjeno izginotje prav v Vatikanu. Izginila je 22. junija leta 1983, potem ko je odšla iz glasbene šole proti domu. Primer je takrat sprožil izjemno zanimanje javnosti. Zakaj je izginila, še do danes ni razjasnjeno, različne teorije pa njeno izginotje povezujejo z najpomembnejšimi dogodki v vrhu katoliške cerkve tistih let. Teorij, zakaj je deklica izginila, je več, poroča dopisnik Janko Petrovec iz Rima.
V rubriko Po Sloveniji z dopisniki sem nam je oglasil Valter Pregelj in nas odpeljal v poletno vzdušje ob smaragdni hčeri planin.
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
V Državnem zboru so včeraj sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta določa nov način financiranja javnoveljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev in tudi precej ostrejše pogoje za ustanavljanje novih zasebnih šol in vrtcev. Čeprav je novela prestala parlamentarno branje, pa bo to temo z močnim ideološkim nabojem najverjetneje razrešilo šele ustavno sodišče.
Alkohol je v Sloveniji najpogostejša dovoljena droga. Letno na prebivalca porabimo več kot 10 litrov čistega alkohola in smo glede na posledice čezmernega pitja v samem evropskem in svetovnem vrhu. Po podatkih NIJZ 43%, to je skoraj polovica prebivalstva pije čezmerno. Vsak dan zaradi vzrokov povezanih izključno z alkoholom umreta dve osebi, če prištejemo še prometne nezgode je to letno skoraj 1000 oseb. Stroški, ki jih država zaradi tega utrpi so najmanj dvakrat višji kot pa je prihodek iz trošarin od alkoholnih pijač. Breme alkohola je tako pri nas zelo veliko, vseh učinkovitih ukrepov še nismo uvedli.
O posledicah nedavnih neurij smo na Prvem že poročali v naših informativnih oddajah - škode v Kočevju je dovolj za državno pomoč, v občini Zagorje ob Savi je je za dva milijona evrov, tudi ponekod drugod po Sloveniji so izkusili moč neurij. Podrta drevesa, zamašeni vodotoki in posledično poplavljanje objektov in plazovi. Pričakuje se seveda, da bo zaradi segrevanja ozračja takih dogodkov vse več. Vreme nas posledično vse bolj zanima, kar potrjuje tudi Leon Hardi, odgovorni urednik spletne strani Neurje.si. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.
Levica je glede na svoje ambicije po velikem številu novozgrajenih stanovanj (10.000 v sedmih letih) zahtevala, da stanovanjski sklad republike Slovenije od slabe banke dobi najprej 9, naposled pa skupaj 17 zemljišč. Vendar niso vsa primerna za gradnjo in razvoj sosesk, ocenjujejo na stanovanjskem skladu, zato bodo (kot jim je že prej naložila vlada) najprej kupili 3 najbolj primerna zemljišča: Glince v Ljubljani, kjer bo možno graditi 400 najemnih stanovanj, Brod-Drage v Novem mestu, kjer načrt predvideva do 200 stanovanj in Rožna dolina v Novi Gorici s potencialom 100 enot. Denarja za gradnjo blokov na teh zemljiščih pa sklad trenutno nima, zato se bo moral znova zadolžiti.
Zakaj so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že po šestih mesecih pripravili predlog sprememb Zakona o osebni asistenci?
Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci vedno pogosteje iščejo kadre v tujini. Lani je Zavod za zaposlovanje izdal skoraj 39 tisoč delovnih dovoljenj. Večina tujih delavcev dela v gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalnih dejavnostih ter v gostinstvu in turizmu. Največ delavcev prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova ter Makedonije. Iz držav, ki niso s področja nekdanje Jugoslavije, so imeli lani največ veljavnih delovnih dovoljenj državljani Rusije, Ukrajine in Kitajske. Ker so kršitve na področju dela tujcev ene najpogostejših, je zakonodaja do delodajalcev zelo stroga.
Slovenija bo poostrila nadzor na južni meji z dodatnimi policisti, vojaki in tehnično opremo. Takšno ravnanje narekujejo razmere na terenu, je po srečanjih z župani Ilirske Bistrice, Kostela in Črnomlja sporočil premier Marjan Šarec. Odprto pa ostaja vprašanje, ali bodo poostreni ukrepi na južni meji, na kateri se bodo nezakoniti prehodi po napovedih policije še okrepili, sploh učinkoviti. Države na balkanski poti namreč ne dajejo nobenih znamenj, da bi se sploh ukvarjale z nezakonitimi migranti, od česar imajo korist le tihotapci z ljudmi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vremenske ujme so letos v kmetijstvu naredile že precej škode. Včerajšnje neurje z močnim vetrom in s točo na 6 do 7 kilometrov širokem pasu na 15ih kilometrih od Starš prek Ptuja do občine Gorišnica je bilo eno v nizu ujm, prejšnji teden je bilo takšno na Krasu, primeri so bili tudi v Savinjski dolini. Kmetijska ministrica je popoldne na ogledu škode v Podravju. Neurje na Ptuju je naredilo škodo tudi na kulturnih objektih, z Ministrstva za kulturo so sporočili, da zbirajo informacije o nastali škodi in da bodo stanje skrbno preučili ter v okviru zmožnosti zagotovili določen obseg interventnih sredstev. Posledice obilnega deževja odpravljajo tudi v občini Zagorje ob Savi. Ker največkrat poplavlja zaradi neočiščenih in neurejenih vodotokov, so prebivalci jezni na državo. Že leta si namreč prizadevajo, da bi uredila in razširila strugo potoka Graščica v Kisovcu. Poplavilo je številne ceste in 37 objektov, sprožili so se zemeljski plazovi.
Italijanske radijske postaje že desetletja motijo slovenski radio. Slovenija naj bi se zdaj odločneje odzvala. Ne samo voznike proti Primorski, ki v vozilu poslušajo slovenske radijske postaje, med katere se vrivajo italijanski programi, motenje radijskih frekvenc vpliva zlasti na Primorce, ki bi radi slišali slovenski radio, pa ga že desetletja motijo italijanske komercialne postaje. Ministrstvo za javno upravo obljublja, da bo ojačalo prizadevanja, tudi na politični ravni, da enkrat za vselej reši ta problem.
Na oblast v Grčiji se z zmago Kiriakosa Micotakisa vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi, predvsem pristaši Sirize govorijo o tem, da se vrača esteblišment, ki je sodeloval pri potiskanju države v krizo. To bo prva grška vlada po programu pomoči, po krizi, recesiji in varčevalnih ukrepih. Gospodarstvo se je skrčilo za četrtino, mnogi Grki so se znašli v revščini, Siriza pa je medtem fiskalne cilje upnikov izpolnjevala tudi z višanjem davkov. Te namerava novi premier znižati, zmanjšati birokracijo, napoveduje podvojitev gospodarske rasti, evropske države naj bi prepričal, da omehčajo fiskalne omejitve. Micotakis ve, da je njegov manevrski prostor precej omejen.
Močno neurje, ki je včeraj popoldan opustošilo Ptuj je največ škode povzročilo na stanovanjskih objektih ter drugih nepremičninah, s katerih je veter trgal strehe, voda pa je zalila številne kleti in pritlične prostore. Na Ptuju so tako škodo utrpel skorajda vse osnovne šole, enako velja za številne kulturne objekte. Gasilci že od jutra sanirajo nastalo škodo, odstranjujejo padla drevesa in prekrivajo strehe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Neveljaven email naslov