Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kaj se dogaja in kako ukrepati, je Urški Henigman razložil Tadej Hren s Si-Certa.
Ne odpirajte priponk pri sumljivi e-pošti, podjetja naj bodo previdni pri delu na domu
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kako ukrepati, je razložil Tadej Hren s Si-Certa:
“Situacijo s širjenjem virusa Covid-19 so začeli izkoriščati tudi kibernetski napadalci. Pošljejo elektronsko sporočilo z zlonamernimi priponkami. Sporočila naj bi vsebovala pomembne informacije o virusu, zbirajo prispevke ali kaj podobnega. Virus v priponki ali zašifriradatoteke in zahteva odškodnino ali pa ukrade vsa gesla, vse dokumente in pravzaprav ne veste, kaj se dogaja. Mi svetujemo veliko previdnost, sploh pri neobičajnih sporočilih v zvezi s tem virusom.”
Gre za primere, ki so jih zaznali v tujini, zato želijo na Si-Certu čim prej opozoriti uporabnike na previdnost.
“Zaenkrat v Sloveniji še nismo obravnavali takšnega primera.”
Zaradi ukrepov za zamejitev širjenja COVID-19, kot so bolniške odsotnosti in delo od doma, ki jih zaradi zaprtja šol in vrtcev lahko pričakujemo še več, bo po pričakovanjih več poskusov napadov na infrastrukturo organizacij, možno je tudi kasnejše odzivanje na strani IT skupin v organizacijah.
“Podjetja morajo paziti, da zagotovijo varen dostop do omrežja. Če se bodo zaposleni povezovali v omrežje podjetja, naj uporabljajo VPN povezave. Če zadeva ni dovolj zaščitena, to lahko za sabo potegne velike probleme, saj se izpostavi možnost vdora v službeno omrežje. Delodajalci naj poskrbijo, da so dostopi do omrežja ustrezno zaščiteni.”
Več informacij najdete na spletni strani Si-Certa.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kaj se dogaja in kako ukrepati, je Urški Henigman razložil Tadej Hren s Si-Certa.
Ne odpirajte priponk pri sumljivi e-pošti, podjetja naj bodo previdni pri delu na domu
Za preprečevanje širjenje virusa Covid-19 ravnamo odgovorno, pogosto si umivamo roke, kašljamo v rokav, se ne družimo v večjih skupinah in seveda zbiramo vse najnovejše informacije. To seveda počnemo tudi prek spleta, kar so začeli izkoriščati že kibernetski prevaranti, opozarjajo na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost. Pozorna naj bodo tudi podjetja, ki so zaposlene prosila, naj delajo od doma. Kako ukrepati, je razložil Tadej Hren s Si-Certa:
“Situacijo s širjenjem virusa Covid-19 so začeli izkoriščati tudi kibernetski napadalci. Pošljejo elektronsko sporočilo z zlonamernimi priponkami. Sporočila naj bi vsebovala pomembne informacije o virusu, zbirajo prispevke ali kaj podobnega. Virus v priponki ali zašifriradatoteke in zahteva odškodnino ali pa ukrade vsa gesla, vse dokumente in pravzaprav ne veste, kaj se dogaja. Mi svetujemo veliko previdnost, sploh pri neobičajnih sporočilih v zvezi s tem virusom.”
Gre za primere, ki so jih zaznali v tujini, zato želijo na Si-Certu čim prej opozoriti uporabnike na previdnost.
“Zaenkrat v Sloveniji še nismo obravnavali takšnega primera.”
Zaradi ukrepov za zamejitev širjenja COVID-19, kot so bolniške odsotnosti in delo od doma, ki jih zaradi zaprtja šol in vrtcev lahko pričakujemo še več, bo po pričakovanjih več poskusov napadov na infrastrukturo organizacij, možno je tudi kasnejše odzivanje na strani IT skupin v organizacijah.
“Podjetja morajo paziti, da zagotovijo varen dostop do omrežja. Če se bodo zaposleni povezovali v omrežje podjetja, naj uporabljajo VPN povezave. Če zadeva ni dovolj zaščitena, to lahko za sabo potegne velike probleme, saj se izpostavi možnost vdora v službeno omrežje. Delodajalci naj poskrbijo, da so dostopi do omrežja ustrezno zaščiteni.”
Več informacij najdete na spletni strani Si-Certa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz filmskega žarišča se oglaša Nina Zagoričnik, ki pravi, da se vse odvija ob obali: “V Cannesu je trenutno nastanjenih več kot 150.000 ljudi, tu so vsi, ki jim film kaj pomeni. Po bližnjem bulevarju so se nekoč sprehjale največje filmske zvezde, ki pa so danes strogo zastražene. Nas preglejujejo pred vsako kinodvorano, do golega, če se pošalim!”
Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.
V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)
V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.
Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.
43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.
8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.
Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Obdarovanje ob različnih priložnostih nas spremlja celo življenje. Obdarujemo se ob osebnih in koledarskih praznikih ter posebnih dosežkih posameznikov. Darila, ki jih prejmemo ali poklanjamo, imajo različno sporočilno vrednost. Toda kaj takrat, ko nam darilo ni všeč, ko je zgrešeno? O kulturi obdarovanja na Slovenskem v preteklosti in danes, raziskujejo študentke Fakultete za turizem Brežice Univerze v Mariboru, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Danes je bilo veliko slišati o ponesrečenih darilih, prisluhnila jim je tudi novinarka Suzana Vahtarić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov