Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve
Andrej Šter, vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve je z Matejo železnikar sza naš program spregovoril o tem, kakšne so razmere na slovenskih mejah, kako jih rešujejo in tudi, kakšne možnosti za vrnitev domov imajo Slovenci, ki so trenutno v ZDA.
“Na slovenskih mejah prihaja do zastojev in čakalnih vrst, ki jih povzročajo zlasti odločitve naših sosednjih držav”, razmere opisuje Šter. “V regiji skupamo obuditi duh medsebojnega sodelovanja. Ocenjujemo, da zapore meja ne spodbujajo k boljšemu stanju kot tudi ne k boljšemu zdravju.”
Hrvaška otežuje tranzit tovornih vozil in oseb, ki prihajajo iz Italije, pojanjuje Šter:
“Za vstop na Hrvaško in tranzit hrvaškega ozemlja potrebujejo dokumentacijo in zdravstveno spričevalo. Zato nastaja daljši zastoj.”
Kot dodaja Šter so se s hrvaškim veleposlanikom včeraj pogovarjali o rešitvi 15 km zastoja na Obrežju:
“Če tu nastane žep ali zapora, bomo kmalu imeli komajda ali sploh neobvladljive razmere ne le v transportnem, ampak tudi v zdravstvenem in socialnem pogledu.”
Dokaj ostre omejitve na meji s Slovenijo je sprejela tudi Madžarska, saj tranzitnega prometa in oseb, ki prihaja iz Italije sploh ne omogoča:
“Z njimi to skušamo rešiti na način, da bi razreševali problem oseb, ki prihajajo iz Italije in so bodisi Madžarski, Romunski, Bolgarski, Ukrajinski državljani in njihov transport. Zaenkrat nimamo rešitve, a smo na dobri poti.”
ZDA so uvedle popolno prepoved prihoda letalskega prevoza iz Schengenskega območja, niso pa prepovedale poletov iz ZDA proti Evropi:
“Zato je naš nasvet, da si Slovenci, ki so trenutno v ZDA, organizirajo kar najhitrejši odhod iz ZDA in prihod domov. Zaenkrat je to še popolnoma možno, saj omogačajo prevoz svojih državljanov iz Evrope proti ZDA. In dokler bodo šla polna letala proti ZDA, bodo šla tudi nazaj. Ko se bo ta promet izpraznil v eno smer, bodo letalske družbe ukinjale polete. Zato svetujemo, da to možnost odhoda iz ZDA izkoristijo čim hitreje.”
Andrej Šter še dodaja, da svetujejo skrajno zadržanost potovanj kamorkoli in trezen razmislek o tem, ali razlogi za potovanje zares presegajo tveganje, ki v takšnih razmerah obstaja.
4470 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve
Andrej Šter, vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve je z Matejo železnikar sza naš program spregovoril o tem, kakšne so razmere na slovenskih mejah, kako jih rešujejo in tudi, kakšne možnosti za vrnitev domov imajo Slovenci, ki so trenutno v ZDA.
“Na slovenskih mejah prihaja do zastojev in čakalnih vrst, ki jih povzročajo zlasti odločitve naših sosednjih držav”, razmere opisuje Šter. “V regiji skupamo obuditi duh medsebojnega sodelovanja. Ocenjujemo, da zapore meja ne spodbujajo k boljšemu stanju kot tudi ne k boljšemu zdravju.”
Hrvaška otežuje tranzit tovornih vozil in oseb, ki prihajajo iz Italije, pojanjuje Šter:
“Za vstop na Hrvaško in tranzit hrvaškega ozemlja potrebujejo dokumentacijo in zdravstveno spričevalo. Zato nastaja daljši zastoj.”
Kot dodaja Šter so se s hrvaškim veleposlanikom včeraj pogovarjali o rešitvi 15 km zastoja na Obrežju:
“Če tu nastane žep ali zapora, bomo kmalu imeli komajda ali sploh neobvladljive razmere ne le v transportnem, ampak tudi v zdravstvenem in socialnem pogledu.”
Dokaj ostre omejitve na meji s Slovenijo je sprejela tudi Madžarska, saj tranzitnega prometa in oseb, ki prihaja iz Italije sploh ne omogoča:
“Z njimi to skušamo rešiti na način, da bi razreševali problem oseb, ki prihajajo iz Italije in so bodisi Madžarski, Romunski, Bolgarski, Ukrajinski državljani in njihov transport. Zaenkrat nimamo rešitve, a smo na dobri poti.”
ZDA so uvedle popolno prepoved prihoda letalskega prevoza iz Schengenskega območja, niso pa prepovedale poletov iz ZDA proti Evropi:
“Zato je naš nasvet, da si Slovenci, ki so trenutno v ZDA, organizirajo kar najhitrejši odhod iz ZDA in prihod domov. Zaenkrat je to še popolnoma možno, saj omogačajo prevoz svojih državljanov iz Evrope proti ZDA. In dokler bodo šla polna letala proti ZDA, bodo šla tudi nazaj. Ko se bo ta promet izpraznil v eno smer, bodo letalske družbe ukinjale polete. Zato svetujemo, da to možnost odhoda iz ZDA izkoristijo čim hitreje.”
Andrej Šter še dodaja, da svetujejo skrajno zadržanost potovanj kamorkoli in trezen razmislek o tem, ali razlogi za potovanje zares presegajo tveganje, ki v takšnih razmerah obstaja.
Donald Trump je pred konvencijo republikanske stranke postal tarča ostrostrelca. Poskus atentata, ki je šokiral svetovno javnost, je preživel z lažjo poškodbo. Po napadu je Trump vstal z dvignjeno stisnjeno pestjo in dal vedeti, da se predsedniška tekma nadaljuje. Z vsako uro prihaja več informacij in pričevanj, preiskava o dogodku pa je v teku. Dogajanje je v kratki analizi povzel zunjanjepolitični novinar Matej Šurc.
Vroče je in soparno. Vročinski val bo še nekaj časa vztrajal. Z visokimi temperaturami, nevarnimi za zdravje, se v teh dneh soočajo v številnih delih sveta. Prav v teh dneh pa smo dobili tudi potrditev, da je bila povprečna globalna temperatura v zadnjih 12 mesecih za več kot stopinjo in pol višja od povprečja v predindustrijski dobi. Stopinja in pol je meja, ki jo določa pariški podnebni sporazum, vendar je vse manj verjetno, da bomo uspeli dvig temperature omejiti v skladu z njim. Pričakovan dvig temperature do konca stoletja trenutno znaša celo okrog tri stopinje, kar pa bi imelo zelo velike posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Poletje je v polnem razmahu in številni iščejo osvežitev v bazenih, rekah, jezerih ali morju. Vendar pa na nas med uživanjem v vodi prežijo tudi nevarnosti, kot so visoka vročina, slabo plavalno znanje, krči, infarkt in še marsikaj drugega. Zato smo v studio povabili izkušenega reševalca iz vode Mirka Cikojevića. Z nami je delil svoje izkušnje pri reševanju v vodi, nasvete o tem, kako poskrbeti za lastno varnost in varnost naših najbližjih med plavanjem, pa tudi, kaj storiti v primeru utapljanja, kako prepoznati nevarne situacije in kako pravilno ukrepati.
Na dopustu ali potovanju marsikoga navdušijo zanimive eksotične rastline ali okusno eksotično sadje. Ti se tako ob povratku domov znajdejo v kovčkih ali nahrbtnikih potnikov, ki pa tako nehote ogrožajo domače rastline. Je vnos rastlin, njihovih delov, semen in plodov v Slovenijo oz. EU sploh dovoljen? Katerim kriterijem moramo zadostiti, kakšne so omejitve in pravila, če želimo domov prinesti sadiko sivke iz Dalmacije ali mango s Tajske? Pojasnjuje dr. Alenka Zupančič z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Letos prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice so s pokopom 14 žrtev obeležili 29. obletnico genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija leta 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Iz Potočarov se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
V dobrem desetletju se je James Brandon Lewis utrdil na jazzovski sceni kot eden najbolj dejavnih ameriških saksofonistov. Od leta 2012 živi in ustvarja v New Yorku. Leta 2022 je bil njegov album Jesup Wagon razglašen za album leta kritikov revije Downbeat, nato pa so sledili albumu Eye of I, For Mahalia, With Love, Transfiguration ter The Messthetics and James Brandon Lewis. Na Jazz festivalu Ljubljana James Brandon Lewis nastopa s svojim triom (Josh Werner, Chad Taylor).
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Neveljaven email naslov