Pozornost preusmerimo na dejavnosti, ki nas sproščajo, tudi na sprehode v naravo

Omejitev fizičnih kontaktov na minimum, izolacija oz. samoizolacija, suspenz javnega življenja in vse, kar je za seboj potegnil koronavirus, je korenito spremenilo naše vsakdanje življenje. Psihologi že opozarjajo, da takšne razmere marsikomu povzročajo psihične težave, kot so negotovost, strah, tesnoba, nelagodje in podobno. O tem se je Drago Balažič pogovarjal z dr. Kristjanom Muskom Lešnikom iz Centra za pozitivno psihologijo.

Negotovost, povezana z nevarnostjo širjenja virusa, je vir stresa za vse. Skrbi nas kako bo z delom, dohodki, krediti. Ljudje smo različno odporni na stres in imamo tudi različne mehanizme soočanja s stresom; nekateri ta stres dobro prenašajo, pri nekaterih pa lahko vodi v občutke tesnobe.

Najbolj pomembno za tiste, ki jih zajame panika ali tesnoba, je da imajo ob sebi nekoga, ki jim usmeri pozornost na stvari, ki jih sproščajo, najsibo to branje knjig, sprehod v naravi, ki je zrav tudi zaradi s soncem povezanega vitamina D, in podobno. Ne pozabimo na otroke, ki so mislili, da imajo počitnice, a zdaj vidijo, da je treba veliko delati za šolo, sprostitev pa jim je potem onemogočena, saj se ne morejo družiti, ne morejo v kino in skoraj nikamor.

Apeliram na učitelje, da naj pametno razporejajo šolsko delo, da ne bo to edina dejavnost, s katero se ukvarjajo otroci.

Pogovor pomaga vsem, žal pa tudi dotik in objem, ki sta pa v tem trenutku strogo odsvetovana, zato je situacija še toliko težja. Še zlasti je treba poskrbeti za ljudi, ki so že tako ali tako osamjeni. Ti imajo še več težav. Zato je treba tistim, za katere vemo, da so osamljeni in živijo v vašem bloku, pomagati. Lahko jim pomahamo z balkona, se z njimi pogovarjamo z balkona, jim ponudimo pomoč.