Zgolj trenutne okoliščine niso razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali delovanje, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij

Pred dnevi je završalo ob odločitvi vlade, da prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah v času epidemije ne bo več mogoča in da bo postavljanje vprašanj mogoče le še prek elektronske pošte. Ob ogorčenju in pritisku novinarjev je vlada nato vendar popustila in spremenila način komuniciranja z novinarji. Zakaj je takojšnje postavljanje vprašanj za učinkovit demokratičen nadzor in obveščanje javnosti tako pomembno in kako komunikacijo med vlado in novinarji v času epidemije in nevarnosti okužb rešujejo v naši soseščini?

Po zmešnjavi z maskami, nedelovanju aplikacije za pregled porabe javnega denarja in po pritiskih predsednika vlade na nacionalno RTV hišo je med novinarji po prepovedi prisotnosti na tiskovnih konferencah upravičeno završalo. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije je prepričana, da gre za nesorazmeren ukrep vlade, saj ne omogoča takojšnjega prevpraševanja izjav nosilcev oblasti:

“Mislim, da vlada skuša pod plašč koronavirusa v imenu zaščite in izrednih razmer pospraviti tudi restriktivne ukrepe, ki po moje že dišijo po nekih avtoritarnih praksah in tudi omejujejo demokratični nadzor nad oblastjo.”

Da so se odnosi med vlado in novinarji zaostrili že prvem tednu delovanja nove vlade, opaža tudi izr. prof. dr. Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo FDV Univerze v Ljubljani. Meni, da bi v tem odnosu moralo biti več razumevanja, sodelovanja in upoštevanja, da vsak opravlja svoj poklic:

“Naloga novinarja je, da kakovostno in celovito obveščajo javnost in to gotovo vključuje tudi tiste vidike, ki se zdijo vladnim predstavnikom nerelevantne. Mislim, da je res pomembno, da se spoštuje ta odnos in da se ne gre v neke nepotrebne poskuse obračunavanj, diskreditacij ali groženj. Mislim, da se politiki v tem trenutku absolutno morajo zaustavit, ker če se v tem trenutku niso sposobni ustaviti in biti konstruktivni, predvsem pa reševat stvari, potem ne vem kdaj bo prava priložnost, da se lahko izkažejo.”

In zakaj je to takojšnje spraševanje in takojšnje zahtevanje odgovorov za novinarje in za javnost tako pomembno?

“Živa debata je zelo pomembna. V njej se krešejo mnenja, v njej se tudi pokaže, ali kdo neke stvari obvlada, ali ima predvidene rešitve. Javnost ima pravico v teh časih izvedeti, ali so pripravljeni neki odgovori, ali imemo opravka s kompetentnimi ljudmi in ustrezne rešitve takoj. In ne čez en dan in kadarkoli že. Ker gre včasih za zelo pomembne stvari. Postavljanje vprašanj in dobivanje odgovorov je v tem trenutku zelo pomembno. Zaradi javnosti. Javnost pač potrebuje odgovore, da ve, kako naj ravna. Kako naj živi, kako naj deluje, kaj lahko počne, kaj je priporočljivo, kaj se dogaja.”

Pri medvladni delovni skupini za svobodo medijev Sveta Evrope, katere član je tudi dr. Marko Milosavljević, prav o tem dogodku omejitve dela novinarjev v Sloveniji niso razpravljali, ker so se zadnjič sestali še pred tem, a se opredeljujejo na splošno, in sicer, da je obveščanje v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno. Da novinarji opravljajo zelo pomembno funkcijo in da jim je treba zagotoviti vse pogoje za delo, tudi s strani politikov in državnih organov. Da je treba ohraniti transparentnost vladnega in političnega delovanja in ostalo transparentnost, kot je, denimo, poraba davkoplačevalskega denarja v različne namene:

“Ne glede na določene posebne okoliščine je vendar treba upoštevati, da živimo v demokratični Evropi, v državi z demokratičnimi standardi in da zgolj trenutne okoliščine niso nikakršen razlog, da bi ljudjem omejevali svobodo izražanja ali da bi novinarjem preprečevali dostop do njihovega dela, dostop do podatkov, dokumentov ali informacij.”