Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Slovenski protokol povzemajo tudi drugod po Evropi
Od 16. marca je v Sloveniji vzpostavljenih osem tako imenovanih “vstopnih točk”, zobozdravstenih ambulant za nujna stanja. Vse ostale zobozdravstvene ambulante so zaprte.
Kje so te točke?
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, v navedenih ambulantah se v res nujnih primerih izvaja zobozdravstvena oskrba, nam je pojasnil zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, dr. Tadej Ostrc.
Kateri so ti nujni primeri?
Pacient, ki meni, da bi to storitev deloval, pokliče po telefonu svojega izbranega osebnega zobozdravnika, ki opredeli, ali res za nujno potreben poseg in zdravstveno stanje pacienta – tudi opredelitev možnosti okužbe z COVID19, glede na klinično sliko pacienta.
Če oseba ne dobi kontakta z osebnim zobozdravnikom, ali pride do stanja izven njegovega delovnega časa, potem kontaktira nujno vstopno točko.
Koliko dela so imeli do zdaj ?
Kot je za Prvi povedal dr. Ostrc, je do zdaj v ambulantah delalo več kot 300 zdravnikov in zdravnic ter približno 500 asistentk/ov, pri tem pa so naredili okrog 250 ekstrakcij, več kot 600 trepanacij ter okoli 150 incizij.
“Zobozdravniške ekipe na terenu so pridne, delo dobro poteka, seveda pa si želimo, da bo preskrba z varovalno opremo nemoteno potekala naprej”.
Po slovenskih ukrepih se zgledujejo tudi drugod po Evropi
Kot je pojasnil zobozdravnik Tadej Ostrc, je Slovenija naredila zelo velik korak in zelo zgodaj zaprla zobozdravstvene ambulante.
Pri zobozdravniških posegih je tega virusa ogromno, gre po zraku, na površine, prilepi se na nas, gre v dihala osebja… To, da smo vzpostavili te nujne točke je bilo tudi za zajezitev na nacionalni ravni zelo pomembno. Države po sicer na področju zobozdravstva odreagirale različno. V Republiki Sloveniji smo bili prvi v Evropi, ki smo se odločili za tak, mogoče je takrat deloval rigorozen, korak. Ker smo v stalnih stikih s kolegi, so te naše izkušnje dragocene in te naše protokole praktično povzemajo povsod po Evropi.
In ne pozabite – pomembna je preventiva in ustna higiena – z njo zaščitite tako sebe, kot (zobo)zdravstvene delavce! temu bo namenjen tudi torkov SVETOVALNI SERVIS.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Slovenski protokol povzemajo tudi drugod po Evropi
Od 16. marca je v Sloveniji vzpostavljenih osem tako imenovanih “vstopnih točk”, zobozdravstenih ambulant za nujna stanja. Vse ostale zobozdravstvene ambulante so zaprte.
Kje so te točke?
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, v navedenih ambulantah se v res nujnih primerih izvaja zobozdravstvena oskrba, nam je pojasnil zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, dr. Tadej Ostrc.
Kateri so ti nujni primeri?
Pacient, ki meni, da bi to storitev deloval, pokliče po telefonu svojega izbranega osebnega zobozdravnika, ki opredeli, ali res za nujno potreben poseg in zdravstveno stanje pacienta – tudi opredelitev možnosti okužbe z COVID19, glede na klinično sliko pacienta.
Če oseba ne dobi kontakta z osebnim zobozdravnikom, ali pride do stanja izven njegovega delovnega časa, potem kontaktira nujno vstopno točko.
Koliko dela so imeli do zdaj ?
Kot je za Prvi povedal dr. Ostrc, je do zdaj v ambulantah delalo več kot 300 zdravnikov in zdravnic ter približno 500 asistentk/ov, pri tem pa so naredili okrog 250 ekstrakcij, več kot 600 trepanacij ter okoli 150 incizij.
“Zobozdravniške ekipe na terenu so pridne, delo dobro poteka, seveda pa si želimo, da bo preskrba z varovalno opremo nemoteno potekala naprej”.
Po slovenskih ukrepih se zgledujejo tudi drugod po Evropi
Kot je pojasnil zobozdravnik Tadej Ostrc, je Slovenija naredila zelo velik korak in zelo zgodaj zaprla zobozdravstvene ambulante.
Pri zobozdravniških posegih je tega virusa ogromno, gre po zraku, na površine, prilepi se na nas, gre v dihala osebja… To, da smo vzpostavili te nujne točke je bilo tudi za zajezitev na nacionalni ravni zelo pomembno. Države po sicer na področju zobozdravstva odreagirale različno. V Republiki Sloveniji smo bili prvi v Evropi, ki smo se odločili za tak, mogoče je takrat deloval rigorozen, korak. Ker smo v stalnih stikih s kolegi, so te naše izkušnje dragocene in te naše protokole praktično povzemajo povsod po Evropi.
In ne pozabite – pomembna je preventiva in ustna higiena – z njo zaščitite tako sebe, kot (zobo)zdravstvene delavce! temu bo namenjen tudi torkov SVETOVALNI SERVIS.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov