Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Slovenski protokol povzemajo tudi drugod po Evropi
Od 16. marca je v Sloveniji vzpostavljenih osem tako imenovanih “vstopnih točk”, zobozdravstenih ambulant za nujna stanja. Vse ostale zobozdravstvene ambulante so zaprte.
Kje so te točke?
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, v navedenih ambulantah se v res nujnih primerih izvaja zobozdravstvena oskrba, nam je pojasnil zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, dr. Tadej Ostrc.
Kateri so ti nujni primeri?
Pacient, ki meni, da bi to storitev deloval, pokliče po telefonu svojega izbranega osebnega zobozdravnika, ki opredeli, ali res za nujno potreben poseg in zdravstveno stanje pacienta – tudi opredelitev možnosti okužbe z COVID19, glede na klinično sliko pacienta.
Če oseba ne dobi kontakta z osebnim zobozdravnikom, ali pride do stanja izven njegovega delovnega časa, potem kontaktira nujno vstopno točko.
Koliko dela so imeli do zdaj ?
Kot je za Prvi povedal dr. Ostrc, je do zdaj v ambulantah delalo več kot 300 zdravnikov in zdravnic ter približno 500 asistentk/ov, pri tem pa so naredili okrog 250 ekstrakcij, več kot 600 trepanacij ter okoli 150 incizij.
“Zobozdravniške ekipe na terenu so pridne, delo dobro poteka, seveda pa si želimo, da bo preskrba z varovalno opremo nemoteno potekala naprej”.
Po slovenskih ukrepih se zgledujejo tudi drugod po Evropi
Kot je pojasnil zobozdravnik Tadej Ostrc, je Slovenija naredila zelo velik korak in zelo zgodaj zaprla zobozdravstvene ambulante.
Pri zobozdravniških posegih je tega virusa ogromno, gre po zraku, na površine, prilepi se na nas, gre v dihala osebja… To, da smo vzpostavili te nujne točke je bilo tudi za zajezitev na nacionalni ravni zelo pomembno. Države po sicer na področju zobozdravstva odreagirale različno. V Republiki Sloveniji smo bili prvi v Evropi, ki smo se odločili za tak, mogoče je takrat deloval rigorozen, korak. Ker smo v stalnih stikih s kolegi, so te naše izkušnje dragocene in te naše protokole praktično povzemajo povsod po Evropi.
In ne pozabite – pomembna je preventiva in ustna higiena – z njo zaščitite tako sebe, kot (zobo)zdravstvene delavce! temu bo namenjen tudi torkov SVETOVALNI SERVIS.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.
Slovenski protokol povzemajo tudi drugod po Evropi
Od 16. marca je v Sloveniji vzpostavljenih osem tako imenovanih “vstopnih točk”, zobozdravstenih ambulant za nujna stanja. Vse ostale zobozdravstvene ambulante so zaprte.
Kje so te točke?
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, v navedenih ambulantah se v res nujnih primerih izvaja zobozdravstvena oskrba, nam je pojasnil zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, dr. Tadej Ostrc.
Kateri so ti nujni primeri?
Pacient, ki meni, da bi to storitev deloval, pokliče po telefonu svojega izbranega osebnega zobozdravnika, ki opredeli, ali res za nujno potreben poseg in zdravstveno stanje pacienta – tudi opredelitev možnosti okužbe z COVID19, glede na klinično sliko pacienta.
Če oseba ne dobi kontakta z osebnim zobozdravnikom, ali pride do stanja izven njegovega delovnega časa, potem kontaktira nujno vstopno točko.
Koliko dela so imeli do zdaj ?
Kot je za Prvi povedal dr. Ostrc, je do zdaj v ambulantah delalo več kot 300 zdravnikov in zdravnic ter približno 500 asistentk/ov, pri tem pa so naredili okrog 250 ekstrakcij, več kot 600 trepanacij ter okoli 150 incizij.
“Zobozdravniške ekipe na terenu so pridne, delo dobro poteka, seveda pa si želimo, da bo preskrba z varovalno opremo nemoteno potekala naprej”.
Po slovenskih ukrepih se zgledujejo tudi drugod po Evropi
Kot je pojasnil zobozdravnik Tadej Ostrc, je Slovenija naredila zelo velik korak in zelo zgodaj zaprla zobozdravstvene ambulante.
Pri zobozdravniških posegih je tega virusa ogromno, gre po zraku, na površine, prilepi se na nas, gre v dihala osebja… To, da smo vzpostavili te nujne točke je bilo tudi za zajezitev na nacionalni ravni zelo pomembno. Države po sicer na področju zobozdravstva odreagirale različno. V Republiki Sloveniji smo bili prvi v Evropi, ki smo se odločili za tak, mogoče je takrat deloval rigorozen, korak. Ker smo v stalnih stikih s kolegi, so te naše izkušnje dragocene in te naše protokole praktično povzemajo povsod po Evropi.
In ne pozabite – pomembna je preventiva in ustna higiena – z njo zaščitite tako sebe, kot (zobo)zdravstvene delavce! temu bo namenjen tudi torkov SVETOVALNI SERVIS.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Neveljaven email naslov