Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.
Pomemben nov korak projekta LIFE Lynx v prizadevanjih za ohranitev risa pri nas
V slovenskih gozdovih je nov prebivalec, petletni ris Katalin, ki so ga januarja ujeli v okrožju Vrancea v vzhodnih Karpatih v Romuniji. Zadnjih nekaj tednov se je na novo okolje privajal v prilagoditveni obori, od danes pa lahko svobodno raziskuje širše območje Snežnika, ki je zdaj postalo njegov dom.
Katalinpred oboro na Snežniku
foto: LIFE Lynx
Doseljevanje risov je edini način, da se prepreči izumiranje zaradi parjenja v sorodstvu. Ali bo lahko Katalin svoje gene prispeval že letos, še ne vemo. Letošnje obdobje parjenja je že pri koncu.
Ko so lani v slovenske gozdove, natančneje, na Malo goro, priselili prvega risa Goruja, se je z lokalno risinjo Tejo paril takoj, čeprav je bil že junij. V tem mesecu risinje po navadi že kotijo mladiče.
ʺŠlo je za zelo neobičajne razmere, saj na Tejinem teritoriju ni bilo samca. Za območje Snežnika to ne velja, ʺ poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Zato je zelo verjetno, da bo moral Katalin na svojo priložnost počakati do naslednjega leta.
Goru se je zelo dobro znašel v novem okolju. Genetske raziskave so pokazale, da je oče Tejine lanske mladičke Male. Podatki telemetričnih ovratnic kažejo, da sta se najverjetneje parila tudi letos. Nato se je Goru odpravil na potovanje v Gorski kotar, ki je za risa zelo dolgo.
ʺNič nenavadnega ni, da risji samci v obdobju parjenja zapustijo svoje območje. Goru pa se je odpravil res daleč, več kot 50 km stran od roba svojega območja. Takih razdalj še nismo videli,ʺ poudarja Miha Krofel. ʺHrvati so nam sporočili, da so na tem območju vsaj tri samice, zato upamo, da se je paril tudi s katero izmed njih.ʺ
Mala in Goru, kot ju je ujela fotopast
foto: LIFE Lynx
V okviru projekta Lifelynx so do zdaj ujeli pet risov. Dva so izpustili lani, dva letos. Poleg Katalina so so v nacionalni park Paklenica pred kratkim izpustili še enega. Peti, ki bo prav tako prišel v Slovenijo, zdaj čaka v Romuniji, da se meje spet odprejo. Vseh pet je samcev. Naključje?
ʺTudi v drugih državah po svetu ugotavljajo, da se v pasti ujame približno 70 odstotkov samcev, le 30 odstotkov je samic,ʺ pravi koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. ʺTo ne kaže resničnega položaja v populaciji, ampak nekako je samce laže ujeti.ʺ
Pri vključevanju novih risov v dinarsko populacijo to nima pomembne vloge, vseeno pa se bodo prihodnje leto bolj potrudili, da ujamejo tudi kakšno samico. Rise bodo namreč začeli izpuščati tudi v Alpe, v katerih je teh živali zelo malo. Zato bo nujno, da tja naselijo tudi samice.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.
V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.
V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA
Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.
V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.
Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay
Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.
Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?
Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač
Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.
Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.
V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica
V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič
Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.
Z nekaterimi dogodki in okroglimi mizami se je že danes in v preteklih dneh dajalo zagon dogodkom, ki bodo jutri številne kraje po Sloveniji obarvali povsem raziskovalno. Noč raziskovalcev, ki se bo v petek začela že v dopoldanskih urah in trajala vse tja do polnoči, bo obiskala 24 krajev po Sloveniji. Polna bo dogodkov, predstavitev, delavnic, pogovorov pa tudi zabave in koncertov.
Neveljaven email naslov
