Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Junaki pomagajo junakom
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Miha Ferkov je do te odločitve prišel zelo spontano.
“Odločil sem se, da grem v tem obdobju ven iz mesta, obenem pa sem na Facebooku zasledil podoben oglas. V trenutku sem se odločil, da v tem kriznem obdobju nekomu pomagam in tako objavil oglas. Odziv je bil presenetljiv, ne le kar se tiče samega zanimanja, ampak tudi glede delitev, saj jih je bilo skupaj prek 9500.”
Ferkov ob vsem tem izraža upanje, da bo njegova gesta spodbudila še koga, morda okoliške hotele, Hostel Celica je že ponudil sobe. Pomoč bi lahko ponudili tudi posamezniki, morda gospodarstveniki ali celo politiki. V mislih ima tudi župnike, ki imajo večja župnišča.
“V mojem stanovanju je trenutno nastanjena mlada medicinska sestra iz Infekcijske klinike, ki jo je pred tem mama vsakodnevno vozila več kot 70 kilometrov v eno smer. V kratkem se ji bo pridružila še ena medicinska sestra, ki se prav tako vozi iz oddaljenega kraja.”
Vodja hostla Celica, Majda Mali poudarja, da so njihovi prostori predani v uporabo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za namestitev njihovih zdravstvenih delavcev. V času epidemije njihove prostore tako uporablja v povprečju 15-30 ljudi na dan.
4475 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Junaki pomagajo junakom
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Miha Ferkov je do te odločitve prišel zelo spontano.
“Odločil sem se, da grem v tem obdobju ven iz mesta, obenem pa sem na Facebooku zasledil podoben oglas. V trenutku sem se odločil, da v tem kriznem obdobju nekomu pomagam in tako objavil oglas. Odziv je bil presenetljiv, ne le kar se tiče samega zanimanja, ampak tudi glede delitev, saj jih je bilo skupaj prek 9500.”
Ferkov ob vsem tem izraža upanje, da bo njegova gesta spodbudila še koga, morda okoliške hotele, Hostel Celica je že ponudil sobe. Pomoč bi lahko ponudili tudi posamezniki, morda gospodarstveniki ali celo politiki. V mislih ima tudi župnike, ki imajo večja župnišča.
“V mojem stanovanju je trenutno nastanjena mlada medicinska sestra iz Infekcijske klinike, ki jo je pred tem mama vsakodnevno vozila več kot 70 kilometrov v eno smer. V kratkem se ji bo pridružila še ena medicinska sestra, ki se prav tako vozi iz oddaljenega kraja.”
Vodja hostla Celica, Majda Mali poudarja, da so njihovi prostori predani v uporabo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za namestitev njihovih zdravstvenih delavcev. V času epidemije njihove prostore tako uporablja v povprečju 15-30 ljudi na dan.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko mora otrok zaradi slabega zdravstvenega stanja ostati v bolnišnici, je to za celotno družino velika čustvena obremenitev. Starši sicer lahko ostanejo z otrokom v bolnišnici, a pogosto se znajdejo v težavah, saj – razen v izjemnih primerih – za čas, ko je otrok hospitaliziran, nimajo pravice do plačane odsotnosti z dela zaradi nege. Poleg tega pa morajo starši za otroke, starejše od šest let, bolnišnici plačati, če želijo biti ob otroku ves čas zdravljenja. Da taka ureditev ni ustrezna, opozarja tudi varuh človekovih pravic. Od ministra za zdravje zato pričakuje, da bo to problematiko uredil v najkrajšem možnem času. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strokovnjak za mednarodne politične odnose dr. Peter Verovšek, predavatelj na oddelku za politične vede in mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu, ki je doktoriral na Yalu in pred prihodom v Sheffild leta 2016 tri leta predaval na Harvardu komentira potezo britanskega premiera Borisa Johnsona.
Gluhi uporabniki slovenskega znakovnega jezika so dobili slovnico svojega jezika. Slovnica je opis tega, kako kretalci uporabljajo svoj jezik oziroma kako kretajo. Z njeno pomočjo bodo gluhi, ki uporabljajo ta jezik, znali razložiti značilnosti svojega jezika in bodo lažje pojasnjevali, zakaj je to lasten jezik z lastno slovnico. V slovenskem znakovnem jeziku se sporazumeva približno tisoč gluhih. Sogovornik: vsebinski in jezikovni vodja projekta dr. Matic Pavlič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Se pouk v Sloveniji prične prezgodaj?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mesto Trst gosti 86-ti nacionalni kongres esperantistov, ki se ga udeležuje 250 gostov iz 28-ih držav, tudi Slovenije. Večdnevno dogajanje ponuja živahne pogovore o večkulturnosti in večjezičnosti v sodobnem času. Odstira pa tudi celovit pogled na nastanek, današnjo uporabo esperanta in prihodnost tega najbolj razširjenega umetnega jezika v svetu. Okusila ga je tudi zamejska dopisnica Mirjam Muženič.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in v utrip prebujajočega zadnjega avgustovskega četrtka ujela tudi poletje v koprskem potniškem terminalu. Pred radijskim mikrofonom se ji je pridružil tudi vodja potniškega terminala v Luki Koper, Bojan Babič.
Neveljaven email naslov