Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Junaki pomagajo junakom
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Miha Ferkov je do te odločitve prišel zelo spontano.
“Odločil sem se, da grem v tem obdobju ven iz mesta, obenem pa sem na Facebooku zasledil podoben oglas. V trenutku sem se odločil, da v tem kriznem obdobju nekomu pomagam in tako objavil oglas. Odziv je bil presenetljiv, ne le kar se tiče samega zanimanja, ampak tudi glede delitev, saj jih je bilo skupaj prek 9500.”
Ferkov ob vsem tem izraža upanje, da bo njegova gesta spodbudila še koga, morda okoliške hotele, Hostel Celica je že ponudil sobe. Pomoč bi lahko ponudili tudi posamezniki, morda gospodarstveniki ali celo politiki. V mislih ima tudi župnike, ki imajo večja župnišča.
“V mojem stanovanju je trenutno nastanjena mlada medicinska sestra iz Infekcijske klinike, ki jo je pred tem mama vsakodnevno vozila več kot 70 kilometrov v eno smer. V kratkem se ji bo pridružila še ena medicinska sestra, ki se prav tako vozi iz oddaljenega kraja.”
Vodja hostla Celica, Majda Mali poudarja, da so njihovi prostori predani v uporabo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za namestitev njihovih zdravstvenih delavcev. V času epidemije njihove prostore tako uporablja v povprečju 15-30 ljudi na dan.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Junaki pomagajo junakom
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Miha Ferkov je do te odločitve prišel zelo spontano.
“Odločil sem se, da grem v tem obdobju ven iz mesta, obenem pa sem na Facebooku zasledil podoben oglas. V trenutku sem se odločil, da v tem kriznem obdobju nekomu pomagam in tako objavil oglas. Odziv je bil presenetljiv, ne le kar se tiče samega zanimanja, ampak tudi glede delitev, saj jih je bilo skupaj prek 9500.”
Ferkov ob vsem tem izraža upanje, da bo njegova gesta spodbudila še koga, morda okoliške hotele, Hostel Celica je že ponudil sobe. Pomoč bi lahko ponudili tudi posamezniki, morda gospodarstveniki ali celo politiki. V mislih ima tudi župnike, ki imajo večja župnišča.
“V mojem stanovanju je trenutno nastanjena mlada medicinska sestra iz Infekcijske klinike, ki jo je pred tem mama vsakodnevno vozila več kot 70 kilometrov v eno smer. V kratkem se ji bo pridružila še ena medicinska sestra, ki se prav tako vozi iz oddaljenega kraja.”
Vodja hostla Celica, Majda Mali poudarja, da so njihovi prostori predani v uporabo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana za namestitev njihovih zdravstvenih delavcev. V času epidemije njihove prostore tako uporablja v povprečju 15-30 ljudi na dan.
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
O predstava "Ljubljanski vodnik našel Vodnika" z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poznavalci, od analitikov, finančnikov, gospodarstvenikov, napovedujejo zahtevnejše leto od lanskega. Rast bo bolj umirjena. Če so bile lanske napovedi za Slovenijo okoli štirih odstotkov in pol, se letos presečišče giblje okoli treh odstotkov in pol. V Sloveniji bo dejavnost še vedno znatno višja od evrskega povprečja, toda tveganja se kopičijo. Nekaj ocen o pričakovanjih je zbrala Zdenka Bakalar.
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo. Foto: rkarkowski/Pixabay
Gospodarska gibanja ugodno vplivajo na dogajanje na trgu dela. Rast zaposlenosti je še vedno visoka, k temu je pripomoglo zaposlovanje tuje delovne sile in tistih, ki so do sedaj bili bolj ali manj neaktivni. V prihajajočem obdobju se bo ob nižji gospodarski rasti tudi rast zaposlenost začela precej umirjati. Na umiritev zaposlovanja bodo vse bolj vplivali tudi demografski dejavniki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. O dogajanju na trgu dela pa več v pogovoru Urške Valjavec z generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje Mavricijo Batič.
Ob besedni zvezi novoletni sklepi marsikdo zamahne z roko, češ, da so to modne muhe, ki nimajo nobenega pomena. Pa ni tako. Novoletni sklepi so odraz človekove vitalnosti, pravi Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti. Drugo vprašanje seveda je, kakšne cilje si ob novem letu postavimo. Največ zaobljub je sicer povezanih z lepšim videzom in opuščanjem razvad. Manj pa z notranjimi spremembami, kot je na primer izboljšanje samopodobe in pomoč drugim ljudem, kar je sicer najgloblje povezano z doživljanjem občutka zadovoljstva, sreče in smisla v življenju.
Emil Ledenko je moški sredi 40-tih let, se enkrat tedensko odpravi do reke ali jezera, da bi si privoščil ledeno kopel. To najraje počne pozimi, saj ima šele takrat voda pravo temperaturo, tam nekje do 6 stopinj Celzija. Ne moti ga niti nizka temperatura zraka. Da ga ne zebe, poskrbi z dihanjem po metodi, ki jo je razvil Nizozemec Wim Hof. To je poseben način zavestnega dihanja, s pomočjo katerega vsaj enkrat na teden zaplava po Kamniški Bistrici ali kateri drugi reki ali jezeru. Z Emilom Ledenkom se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zagotovo ste že večkrat slišali, da si v slovenskem turizmu prizadevajo ponuditi 5-zvezdična doživetja. V to skupino bi lahko uvrstili tudi ponudbo slovenskih zdravilišč, kamor odhajajo tudi gosti, ki wellnes dojemajo kot sodobni luksuz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sredi leta, ko je ameriška administracija uvedla uvozne carine na jeklo in aluminij, na kitajske izdelke in nato grozila še s carinami na uvoz avtomobilov, so se zbudili spomini na trgovinsko vojno leta 1930, ko so sredi Velike Depresije republikanci v ZDA uvedli kar 50-odstotne carine na uvoz različnega blaga. Zaradi tega in povračilnih ukrepov se je takrat mednarodna trgovina drastično skrčila in za sabo navzdol povlekla celotno gospodarstvo. Po prvem decembru, ko je Kanada po ameriškem nalogu za prijetje aretirala prvo finančnico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, pa se je carinska vojna razširila na pravo trgovinsko vojno med zahodom in Kitajsko. Slednja je že leta in leta podvržena sumom, da s svojo tehnološko opremo vohuni v drugih delih sveta in krade intelektualno lastnino, občutljive informacije pa prinaša v naročje kitajske partije. Več o trgovinskih vojnah pa Maja Derčar v pogovoru z Nadio Petauer, komentar: dr. Jože Damijan in Vid Pajić.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
Na večer pred natanko 28. leti - 26. decembra 1990 - so v tedanji skupščini slovesno razglasili rezultat odločanja o tem ali želimo Slovenci namesto v Jugoslaviji živeti v samostojni in neodvisni državi. Ta priložnost se nam je ponudila v skladu z domačimi in predvsem mednarodnimi okoliščinami – ni se ponudila v burnem času pred 100 let ampak šele tedaj. O okoliščinah, ki so skozi čas 20. stoletja spremljale pot v državno samostojnost pa v prazničnem prispevku Stane Kocutar. Dan samostojnosti in enotnosti že v samem imenu nosi ključno sporočilo – za uresničitev velikih idej je potrebno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. To je bilo pomembno tedaj, je težko dosegljiv cilj danes, hkrati pa je nujno potrebno za vsaj znosnejši - če že ne uspešnejši jutri.
Na Štefanovo so v Kobilarni Lipica blagoslovili konje. Ob tem so pripravili tudi pester kulturni program s posebno predstavo Zgodbe o Lipici, razstavo jaslic z vsega sveta ter tematske oglede. Iz Lipice se je ob dnevu odprtih vrat oglašala Tjaša Lotrič. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem, o tradicionalni papeževi poslanici "urbi et orbi" ter o raznolikosti praznične, božične kulinarike v Italiji.
Neveljaven email naslov