Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ostanke brisov po odvzemu vzorca s segrevanjem na visoki temperaturi in pod visokim pritiskom dekontaminirajo in pošljejo v kontroliran sežig
V verigi služb in ljudi, ki skrbijo za prepoznavo potencialno okuženih pacientov so tudi strokovnjaki s področja virusne diagnostike. Analizo brisov opravljajo tri institucije. Poleg Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani del brisov opravi tudi Klinika Golnik, največ, več kot polovico vseh, opravijo enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano. Obiskali smo enoto v Ljubljani in poizvedeli, v kakšni obliki prejmejo vzorce brisov, da ne pride do kontaminacije, kako poteka postopek analize brisa, kako so diagnostiki pri delu zaščiteni in tudi, kam po analizi odlagajo uporabljene brise, ki lahko predstvaljajo grožnjo za nadaljnje okužbe.
»Brise prinesejo kurirji, reševalci. To so poučeni ljudje, vedo, da prenašajo potencialno kužen material. Na vstopnih točkah jih primerno zapakirajo. Vsak bris je zaprt sam po sebi in potem še v dveh ali treh polivinilastih ovojih«, pojasnjuje virologinja na NLZOH, mag. Katarina Prosenc Trilar.
Vsi laboratoriji, ki se ukvarjajo z virusno diagnostiko, to so Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinika Golnik in enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano, na dan obdelajo okrog tisoč brisov, razloži mag. Prosenc Trilar. Zapakirane brise odnesejo v komoro za varno laboratorijsko delo:
“Vanjo potisnemo roke, ščiti nas steklo. Za steklom pa je zračna zavesa sfiltracijo zraka HEPA filtri, ki ne prepuščajo delcev, virusov. Šele tam vzorce odpremo. Navzkrižno kontaminacijo preprečimo tako, da vzorce že od zunaj razkužimo in nato pričnemo z njihovo obdelavo. Ta del je pravzaprav najbolj nevaren.”
In kako poteka postopek analize?
“V brisu iščemo dednino virusa, RNK. V prvi fazi ekstrahiramo to nukleinsko kislino. V drugi fazi pa gremo s sondo v ta ekstrakt in če je v njem nukleinska kislina našega virusa, jo sonda najde in jo s flourescentnimi barvili obarva. Mi to z detektorji fluorescence vidimo kot krivulje, ki se pojavijo. S tem dokažemo, da je virus v vzorcu bil.”
Če bi imeli samo enega ali morda deset vzorcev, bi do rezultata analize prišli v približno treh urah, morda treh urah in pol, pojasnjuje mag. Prosenc Trilar. Zaradi velikega števila vzorcev, ki jih dobijo, je ta čas daljši:
“Najbolj zamuden je prvi del, ko je treba vzorce razpakirati, predliti, razkužiti. Ker tu moramo biti zelo previdni. Zaradi nas in zaradi navzkrižne kontaminacije. In če imamo 40 vzorcev, gre to seveda bolj počasi.”
Po odvzemu vzorca ustrezno poskrbijo za potencialno kužen material:
“Ostanek brisa, se pravi plastiko, vatenko, dajemo v posebne vreče za avtoklaviranje. S segrevanjem na visoki temperaturi pod visokim pritiskom dekontaminiramo, uničimo vse klice v tem brisu. Te odpadke oddajamo v neprepustne kontejnerje, ki se odlagajo kot posebni odpadki iz zdravstva in grejo v kontroliran sežig. Iznos virusa iz laboratorija zaradi brisov praktično ni mogoč.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ostanke brisov po odvzemu vzorca s segrevanjem na visoki temperaturi in pod visokim pritiskom dekontaminirajo in pošljejo v kontroliran sežig
V verigi služb in ljudi, ki skrbijo za prepoznavo potencialno okuženih pacientov so tudi strokovnjaki s področja virusne diagnostike. Analizo brisov opravljajo tri institucije. Poleg Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani del brisov opravi tudi Klinika Golnik, največ, več kot polovico vseh, opravijo enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano. Obiskali smo enoto v Ljubljani in poizvedeli, v kakšni obliki prejmejo vzorce brisov, da ne pride do kontaminacije, kako poteka postopek analize brisa, kako so diagnostiki pri delu zaščiteni in tudi, kam po analizi odlagajo uporabljene brise, ki lahko predstvaljajo grožnjo za nadaljnje okužbe.
»Brise prinesejo kurirji, reševalci. To so poučeni ljudje, vedo, da prenašajo potencialno kužen material. Na vstopnih točkah jih primerno zapakirajo. Vsak bris je zaprt sam po sebi in potem še v dveh ali treh polivinilastih ovojih«, pojasnjuje virologinja na NLZOH, mag. Katarina Prosenc Trilar.
Vsi laboratoriji, ki se ukvarjajo z virusno diagnostiko, to so Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, Klinika Golnik in enote Nacionalnega laboratorija za zdravje okolje in hrano, na dan obdelajo okrog tisoč brisov, razloži mag. Prosenc Trilar. Zapakirane brise odnesejo v komoro za varno laboratorijsko delo:
“Vanjo potisnemo roke, ščiti nas steklo. Za steklom pa je zračna zavesa sfiltracijo zraka HEPA filtri, ki ne prepuščajo delcev, virusov. Šele tam vzorce odpremo. Navzkrižno kontaminacijo preprečimo tako, da vzorce že od zunaj razkužimo in nato pričnemo z njihovo obdelavo. Ta del je pravzaprav najbolj nevaren.”
In kako poteka postopek analize?
“V brisu iščemo dednino virusa, RNK. V prvi fazi ekstrahiramo to nukleinsko kislino. V drugi fazi pa gremo s sondo v ta ekstrakt in če je v njem nukleinska kislina našega virusa, jo sonda najde in jo s flourescentnimi barvili obarva. Mi to z detektorji fluorescence vidimo kot krivulje, ki se pojavijo. S tem dokažemo, da je virus v vzorcu bil.”
Če bi imeli samo enega ali morda deset vzorcev, bi do rezultata analize prišli v približno treh urah, morda treh urah in pol, pojasnjuje mag. Prosenc Trilar. Zaradi velikega števila vzorcev, ki jih dobijo, je ta čas daljši:
“Najbolj zamuden je prvi del, ko je treba vzorce razpakirati, predliti, razkužiti. Ker tu moramo biti zelo previdni. Zaradi nas in zaradi navzkrižne kontaminacije. In če imamo 40 vzorcev, gre to seveda bolj počasi.”
Po odvzemu vzorca ustrezno poskrbijo za potencialno kužen material:
“Ostanek brisa, se pravi plastiko, vatenko, dajemo v posebne vreče za avtoklaviranje. S segrevanjem na visoki temperaturi pod visokim pritiskom dekontaminiramo, uničimo vse klice v tem brisu. Te odpadke oddajamo v neprepustne kontejnerje, ki se odlagajo kot posebni odpadki iz zdravstva in grejo v kontroliran sežig. Iznos virusa iz laboratorija zaradi brisov praktično ni mogoč.”
V naslednjem tednu, ko nas čaka delno zaprtje države, bodo imeli šolarji jesenske počitnice. V zmanjšanem obsegu pa bodo delovali vrtci. Odločitev o tem, kateri vrtci in v kakšni obliki bodo odprti, je ministrstvo prepustilo županom. Pogovarjali smo se s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj.
V naslednjem tednu, ko nas čaka delno zaprtje države, bodo imeli šolarji jesenske počitnice. V zmanjšanem obsegu pa bodo delovali vrtci. Odločitev o tem, kateri vrtci in v kakšni obliki bodo odprti, je ministrstvo prepustilo županom. Pogovarjali smo se s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj.
V informativnih oddajah spremljamo naraščajoče števile novo okuženih, hospitaluziranih pri nas in v sodenjih dražavh in po svetu. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je ob skokovitem naraščanju okužb in hospitalizacij že včeraj pozval k ustavitvi javnega življenja. Vodja Oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Matjaž Jereb pa je poudaril. " Zaustavitev javnega življenja ni strokovna odločitev, ker vsi vemo, kaj vse takšna odločitev prinaša za seboj. Če me sprašujete po osebnem mnenju, pa lahko povem, da je to zelo verjetno rešitev našega problema." Po zadnji osvežitvi podatkov - pogojev za aktivacijo tretjega svežnja rdeče faze vladnih ukrepov – torej najbolj omejevalnih ukrepov – manjka le še nekoliko večje število hospitaliziranih. Ukrepi, ki nas morda čakajo, so: omejitev gibanja med občinami, zaustavitev javnega prometa, zaprtje vrtcev, zaprtje meja z izjemo tovornega prometa in nujnih prehodov, omejitev izhodov iz prebivališč in zapiranje posameznih gospodarskih dejavnosti.
V tem tednu se je začelo cepljenje proti gripi – letos je zastonj za vse. Za gripo vsako leto zboli okoli 15 odstotkov populacije. Spomnimo se – letošnjo pomlad se je gripa močno širila med otroci, mnogo več kot pred tem jih je bilo zaradi gripe tudi hospitaiziranih. Ker vpliv koronavirusa na gripo še ni znan, strokovnjaki pozivajo k cepljenju tako ranljivih skupin kot tudi vseh ostalih. Cepljenje po mnenju večine strokovnjakov ostaja eden najpomembnejših ukrepov proti okužbi, pripomore pa tudi k lažjemu poteku bolezni. Proti gripi se lahko cepimo na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ali pa pri svojem izbranem družinskem zdravniku. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočajo, da se želi proti gripi letos cepiti veliko ljudi. Trenutno stanje na terenu sta povzela družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič ter Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike.
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet? O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu. Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.
V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, ki v različnih organizacijskih oblikah izvajajo svojo dejavnost na več kot 1000 mestih po državi. Ni nas bilo malo v ponedeljek, na dan razglasitve epidemije, ki smo pohiteli v knjižnico, da ne bi ostali brez nujno potrebnega gradiva. Izkušnja z zaprtimi knjižnicami v času pomladanske razglasitve epidemije je bila namreč neprijetna. Knjižnice so še vedno odprte in kot pravi Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, nameravajo odprte tudi ostati. Tudi 13 bibliobusov, ki obiške več kot 700 postajališč po slovenski periferiji bo nemoteno obratovalo.
Življenje teče dalje. Tudi covid ga ne ustavi. Od meseca marca je na posebnem covid porodnem bloku v ljubljanski Prodnišnici rodilo sedem porodnic, ki so bile okužene z novim koronavirusom. Pet jih je rodilo po naravni poti, dve s pomočjo carskega reza. Vse mame in dojenčke so že odpustili v domačo oskrbo. V tem obdobju pa se je v Porodnišnici Ljubljana rodilo tudi 60 nedonošenčkov, ki so bili ob rojstvu veliki komaj za dlan – to pomeni, da so bili lažji od enega kilograma. Katere nujne spremembe je covid povzročil na oddelku za nedonošenčke? Kako se je spremenilo delo zdravnikov in sester? Iztok Konc je poklical dr. Lilijano Kornhauser Cerar z Enote intenzivne terapije in nege nedonošenčkov v Porodnišnici Ljubljana. Foto: dr. Lilijana Kornhauser Cerar, UKC Ljubljana
Omejitev na zgolj eno osebo v prostoru oziroma eno osebo na 20 kvadratnih metrov površine v javnih prostorih namreč zahteva svoj čas. Prispevek Urške Jereb in Eva Lipovšek.
Uvedba » policijske ure« je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar.
Zaradi hitrega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom, so v večjem delu Slovenije maske obvezne tako v zaprtih javnih prostorih kot tudi na prostem. Nekateri smo se mask že navadili, drugi se nanje šele privajajo. Skrbi jih, ali bodo kljub maskam lahko dihali. Ali bodo dobili dovolj kisika, ali jim morda grozi zastrupitev z izdihanim ogljikovim dioksidom? Kaj drži? Katere skrbi so upravičene, katere pa odveč? Iztok Konc se je obrnil na strokovnjaka zdravnika internista prof. dr. Uroša Kavčiča z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Od danes poteka pouk za učence od 6. razreda naprej in za dijake na daljavo. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, prihodnji teden sledijo enotedenske, t.i. krompirjeve počitnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej.
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Znanstveniki pospešeno iščejo cepivo proti koronavirusu. Rusija je pred nekaj dnevi odobrila že drugo cepivo in napoveduje, da bo v prihodnjem mesecu razdelila okrog 10 milijonov odmerkov prvega od teh cepiv, poimenovanega Sputnik 5. Znanstveniki sicer opozarjajo, da Rusija prehiteva, saj pri izdelavi cepiv niso bili upoštevani vsi varstveni standardi, ki veljajo po svetu. »Zelo pomembno je, da je pri razvoju cepiv na prvem mestu varnost,« poudarja doktor Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki sodeluje pri izdelavi cepiva skupaj s Kemijskim inštitutom.
Vrnitev Srednjeevropske univerze, ki jo je v ustanovil ameriški poslovnež madžarskega rodu George Soros, iz Dunaja v madžarsko prestolnico je malo verjetna, čeprav je Sodišče Evropske unije pred kratkim razsodilo, da madžarski zakon o visokem šolstvu iz leta 2017 krši evropsko pravo. O usodi Srednjeevropske univerze, ki je dvignila veliko prahu tudi v Bruslju, se je Sandra Krišelj pogovarjala z direktorjem tamkajšnjega doktorskega programa za zgodovino Laszlom Kontlerjem, pa tudi o pritiskih madžarske vlade na izobraževalni sistem ter reševanju koronavirusne krize. Zaradi razsodbe sodišča EU mora vlada v Budimpešti odpraviti nezakonitosti, sicer ji grozi finančna kazen Evropske komisije. Ministrica za pravosodje je dejala, da bo Madžarska spoštovala sodbo, a tako, da bo to v interesu madžarskega naroda.
Danes je začelo delovati drugo nacionalno digitalno omrežje DAB+. Pred štirimi leti je v Sloveniji začelo delovati prvo digitalno radijsko omrežje, preko katerega oddajamo 4 nacionalne radijske programe: program , ki ga pravkar poslušate, torej Prvi, Val 202, ARS in Radio SI, ter 15 komercialnih postaj. Od aprila letos deluje lokalno DAB+ omrežje za območje Ljubljane in širše okolice, zdaj pa je, kot rečeno, vzpostavljeno še eno za celotno Slovenijo.
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
Od polnoči bo omejeno zbiranje na 10 ljudi. V regijah, ki so zaradi števila okužb na rdečem seznamu, je zbiranje popolnoma prepovedano. Prebivalcem iz rdečih regij bo prepovedan prehod v druge regije. Katere so izjeme za prehajanje? S katerim dokumentom ali dokazilom je mogoče prehajati v druge regije? Na ta in vaša vprašanja je odgovarjal mag. Lado Bradač, direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.
15. oktobra obeležujemo svetovni dan hoje. Hoja je izjemnega pomena za vse generacije, poudarjajo strokovnjaki, in pozitivno vpliva tako na zdravstveno kot psihično stanje posameznika. V času, ko se odsvetuje rekreacija v zaprtih prostorih, je lahko hoja v naravi dobra izbira, pravi izr. prof. dr. Blaž Mavčič, ortoped in Medicinskega centra Barsos.
Pogovor o smrti še danes obvladuje strah in takšnemu občutku se raje umaknemo. V Slovenskem društvu hospic, ki že 25 let skrbi za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov ter daje oporo svojcem, si prizadevajo, da umirajoči zadnje obdobje življenja preživijo pomirjeni s samim seboj in svojimi bližnjimi. Letos, ob 25-letnici delovanja, opozarjajo na pravico do poslovitve od umrle osebe - možnost dostojne poslovitve v obdobju virusne epidemije. O njihovem poslanstvu se je Petra Medved pogovarjala s predsednico Društva Renato Jakob Roban.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Neveljaven email naslov
