Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
O tem, kako se je spremenila vloga balkonov v času pandemije koronavirusa
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti, prevzeli balkoni. Po tednih stroge karantene se je glasba najprej zaslišala z italijanskih balkonov. Italijani znani po svoji družabnosti so množično, spontano in glasno odgovorili na večtedensko osamitev. Od trinajstega marca, ko so Italijani prvič po vsej državi skupaj zapeli s svojih domačih balkonov, je takšno družabno dogajanje na njihovih balkonih, njihov način nevirtualnega, živega komuniciranja z zunanjim svetom, postalo stalnica. Družbena omrežja so polna posnetkov stanovanjskih naselij, kjer ljudje na svojih balkonih skupaj pojejo, igrajo, se pogovarjajo na daljavo, celo telovadijo, predvsem pa iščejo pristen človeški stik. Kot pojasnjuje dr. Matjaž Uršič, predavatelj s področja urbane sociologije, digitalizacija, ki nam je sedaj sicer v veliko pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov, še vedno ni na ravni, ki bi ponujala kvalitetno celovito komunikacijo s svetom.
Nič ni bolj kvalitetnega od pristne komunikacije. Bogastvo informacij, bogastvo stika, bogastvo izmenjave občutkov, sočutja je bistveno večje pri pristnem fizičnem stiku.
Tudi psihologinja dr. Tanja Šraj s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim deluje v skupini za pomoč ljudem, ki so v stiski zaradi epidemije koronavirusa, pojasnjuje, da je trenutno druženje ljudi na balkonih postalo nov način komunikacije in vzpostavljanja alternativnih oblik skupnosti.
Vsekakor je to nov način komunikacije. Balkoni omogočajo druženje s sosedi, znanci, ki smo jih prej srečevali na ulicah, pa se morda z njimi nismo družili po domovih.
Kdor je v karanteni z balkonom je zagotovo v prednosti pred tistimi brez balkonov. Slednji so za mnoge postali edini prostori srečevanj, poudarja arhitektka in urednica revije Outsider Nina Granda. Meni, da je pri balkonih, ki sedaj postajajo majhna gledališča, kjer se izpostavljajo vrhunski, pa tudi manj vešči nastopajoči, bistveno to, da so balkoni nekakšni vmesni prostori med javnim in zasebnim. V Sloveniji pa lahko opažamo določene specifike in sicer fenomen zaprtih balkonov. Kot še pojasnjuje Nina Granda zasteklitve balkonov kažejo na pomanjkljive standarde; večstanovanjske stavbe v Sloveniji imajo minimalno kvadraturo na določeno število oseb, zato ljudje zasteklijo balkone, saj na takšen način pridobijo dodaten zaprt bivalni prostor.
Po drugi strani pa te zasteklitve govorijo tudi o odnosu do skupnosti. Namreč s pozidavo, zasteklitvijo balkona človek vpliva na skupno podobo bloka, na skupnost in to kaže, da je lastni interes presegel interes po skupnem urejenem prostoru, ki ga je domislil arhitekt.
V času koronavirusa se je odnos do prostora v katerem živimo, tudi odnos do balkonov rahlo spremenil, še dodaja Nina Granda, kljub vsemu pa sanje povprečnega Slovenca ostajajo iste: hišica z vrtom, kamor lahko stopiš in si še vedno sam.
4471 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja. V mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in strogo karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti prevzeli balkoni. Več Martina Černe.
O tem, kako se je spremenila vloga balkonov v času pandemije koronavirusa
Epidemija koronavirusa je korenito spremenila naša življenja, v mnogih državah so oblasti zapovedale samoosamitev in karanteno, kar je prineslo radikalno okrnitev družbenih in socialnih stikov. Ljudje se ne moremo več družiti, koncerti, predstave in ostale družabno kulturne prireditve so prepovedane. Javni prostori, kot so ulice, trgi, otroška igrišča, nabrežja, tudi mnogi parki so prazni. Zato morda ne preseneča, da so prav posebno vlogo v teh časih osamljenosti, prevzeli balkoni. Po tednih stroge karantene se je glasba najprej zaslišala z italijanskih balkonov. Italijani znani po svoji družabnosti so množično, spontano in glasno odgovorili na večtedensko osamitev. Od trinajstega marca, ko so Italijani prvič po vsej državi skupaj zapeli s svojih domačih balkonov, je takšno družabno dogajanje na njihovih balkonih, njihov način nevirtualnega, živega komuniciranja z zunanjim svetom, postalo stalnica. Družbena omrežja so polna posnetkov stanovanjskih naselij, kjer ljudje na svojih balkonih skupaj pojejo, igrajo, se pogovarjajo na daljavo, celo telovadijo, predvsem pa iščejo pristen človeški stik. Kot pojasnjuje dr. Matjaž Uršič, predavatelj s področja urbane sociologije, digitalizacija, ki nam je sedaj sicer v veliko pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov, še vedno ni na ravni, ki bi ponujala kvalitetno celovito komunikacijo s svetom.
Nič ni bolj kvalitetnega od pristne komunikacije. Bogastvo informacij, bogastvo stika, bogastvo izmenjave občutkov, sočutja je bistveno večje pri pristnem fizičnem stiku.
Tudi psihologinja dr. Tanja Šraj s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki med drugim deluje v skupini za pomoč ljudem, ki so v stiski zaradi epidemije koronavirusa, pojasnjuje, da je trenutno druženje ljudi na balkonih postalo nov način komunikacije in vzpostavljanja alternativnih oblik skupnosti.
Vsekakor je to nov način komunikacije. Balkoni omogočajo druženje s sosedi, znanci, ki smo jih prej srečevali na ulicah, pa se morda z njimi nismo družili po domovih.
Kdor je v karanteni z balkonom je zagotovo v prednosti pred tistimi brez balkonov. Slednji so za mnoge postali edini prostori srečevanj, poudarja arhitektka in urednica revije Outsider Nina Granda. Meni, da je pri balkonih, ki sedaj postajajo majhna gledališča, kjer se izpostavljajo vrhunski, pa tudi manj vešči nastopajoči, bistveno to, da so balkoni nekakšni vmesni prostori med javnim in zasebnim. V Sloveniji pa lahko opažamo določene specifike in sicer fenomen zaprtih balkonov. Kot še pojasnjuje Nina Granda zasteklitve balkonov kažejo na pomanjkljive standarde; večstanovanjske stavbe v Sloveniji imajo minimalno kvadraturo na določeno število oseb, zato ljudje zasteklijo balkone, saj na takšen način pridobijo dodaten zaprt bivalni prostor.
Po drugi strani pa te zasteklitve govorijo tudi o odnosu do skupnosti. Namreč s pozidavo, zasteklitvijo balkona človek vpliva na skupno podobo bloka, na skupnost in to kaže, da je lastni interes presegel interes po skupnem urejenem prostoru, ki ga je domislil arhitekt.
V času koronavirusa se je odnos do prostora v katerem živimo, tudi odnos do balkonov rahlo spremenil, še dodaja Nina Granda, kljub vsemu pa sanje povprečnega Slovenca ostajajo iste: hišica z vrtom, kamor lahko stopiš in si še vedno sam.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Neveljaven email naslov