Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urgenca Splošne bolnišnice Jesenice je bila v času epidemije zaradi ukrepov in omejevanja gibanja manj obremenjena, zdravniki obravnavajo manj poškodb, več pa je bilo težjih primerov. Nekateri pacienti so se morda tudi zaradi razmer prepozno odločili za obisk pri zdravniku. Od 13. marca do 15. aprila letos jo je obiskalo tisoč 600 pacientov, kar je polovico manj kot v primerljivem lanskem obdobju. V zadnjih dneh pa se število obiskov postopno zvišuje. Vodja jeseniškega urgentnega centra dr. Robert Carotta v pogovoru z Aljano Jocif ugotavlja, da statistični kazalniki potrjujejo manjši obisk pacientov med epidemijo.
Pogovor z vodjo urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice Robertom Carotto
V urgentnem centru Splošne bolnišnice Jesenice so imeli v času epidemije novega koronavirusa od 13. marca do 15. aprila za polovico zmanjšan obisk pacientov. Urgenco je tako obiskalo 1600 pacientov, v primerljivem obdobju lani pa 3240. Zdravniki so zaradi omejitev in priporočil obravnavali manj poškodb in več težjih bolnikov. V zadnjem tednu se število pacientov že povečuje.
»Povsem na začetku epidemije smo imeli streznitveni primer. Zaradi drugih težav je zdravstvena ekipa obravnavala pacienta, ki je bil pozitiven na koronavirus, osebje pa ni bilo zaščiteno, zato je 16 zdravstvenih delavcev moralo v samoizolacijo, pojasnjuje dr. Robert Carotta.
Zaradi prostorske utesnjenosti so imeli velike težave, saj so morali vzpostaviti ločene poti za varnost in zdravje pacientov ter zaposlenih. V jeseniški bolnišnici so se znašli in se začasno prilagodili. Tudi v času epidemije se je znova izkazalo, da Gorenjska potrebuje novo bolnišnico.
»Kadra imamo dovolj, saj ni ne nujnih operacij ne drugih specialističnih pregledov. S prerazporeditvijo kadrov smo okrepili urgenco in hospitalni oddelek, kjer je tudi izolacijski oddelek. Kaj bo v prihodnjih mesecih, je vprašanje. Tako, kot je bilo, ne bo več. Verjetno bodo drugačni delovni procesi tudi po epidemiji. Tudi življenje se bo normaliziralo. Morali bomo najti pravo pot za omilitev kolateralne škode, ki nastaja. Po umiritvi epidemije bo urgentni center razbremenjen. Zaradi normalizacije razmer in ustaljenega ritma pa se bo število obolelih in poškodovanih vrnilo na raven pred epidemijo.«
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Urgenca Splošne bolnišnice Jesenice je bila v času epidemije zaradi ukrepov in omejevanja gibanja manj obremenjena, zdravniki obravnavajo manj poškodb, več pa je bilo težjih primerov. Nekateri pacienti so se morda tudi zaradi razmer prepozno odločili za obisk pri zdravniku. Od 13. marca do 15. aprila letos jo je obiskalo tisoč 600 pacientov, kar je polovico manj kot v primerljivem lanskem obdobju. V zadnjih dneh pa se število obiskov postopno zvišuje. Vodja jeseniškega urgentnega centra dr. Robert Carotta v pogovoru z Aljano Jocif ugotavlja, da statistični kazalniki potrjujejo manjši obisk pacientov med epidemijo.
Pogovor z vodjo urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice Robertom Carotto
V urgentnem centru Splošne bolnišnice Jesenice so imeli v času epidemije novega koronavirusa od 13. marca do 15. aprila za polovico zmanjšan obisk pacientov. Urgenco je tako obiskalo 1600 pacientov, v primerljivem obdobju lani pa 3240. Zdravniki so zaradi omejitev in priporočil obravnavali manj poškodb in več težjih bolnikov. V zadnjem tednu se število pacientov že povečuje.
»Povsem na začetku epidemije smo imeli streznitveni primer. Zaradi drugih težav je zdravstvena ekipa obravnavala pacienta, ki je bil pozitiven na koronavirus, osebje pa ni bilo zaščiteno, zato je 16 zdravstvenih delavcev moralo v samoizolacijo, pojasnjuje dr. Robert Carotta.
Zaradi prostorske utesnjenosti so imeli velike težave, saj so morali vzpostaviti ločene poti za varnost in zdravje pacientov ter zaposlenih. V jeseniški bolnišnici so se znašli in se začasno prilagodili. Tudi v času epidemije se je znova izkazalo, da Gorenjska potrebuje novo bolnišnico.
»Kadra imamo dovolj, saj ni ne nujnih operacij ne drugih specialističnih pregledov. S prerazporeditvijo kadrov smo okrepili urgenco in hospitalni oddelek, kjer je tudi izolacijski oddelek. Kaj bo v prihodnjih mesecih, je vprašanje. Tako, kot je bilo, ne bo več. Verjetno bodo drugačni delovni procesi tudi po epidemiji. Tudi življenje se bo normaliziralo. Morali bomo najti pravo pot za omilitev kolateralne škode, ki nastaja. Po umiritvi epidemije bo urgentni center razbremenjen. Zaradi normalizacije razmer in ustaljenega ritma pa se bo število obolelih in poškodovanih vrnilo na raven pred epidemijo.«
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.
Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.
Neveljaven email naslov