Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti preneslo na splet. Več o spremembah in o vprašanjih, ki jih odpirajo, v prispevku Martina Černe.
Kako v času epidemije na novo misliti pomen, vlogo in vrednost javnega prostora
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa tudi podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti prenesla na splet. Kar doživljamo je ekstrem, a hkrati nova realnost, ki počasi postaja normalna, pravi arhitekt, spletni urednik revije Outsider ter publicist Miloš Kosec. Tudi javni prostor se je v času epidemije koronavirusa drastično spremenil. Večina ljudi ni odšla na počitnice, temveč svoje delo opravlja od doma. Zato so naši domovi čez noč na nek način postali javni prostor.
Služba je vdrla v naša stanovanja, javnost je vdrla v naša stanovanja, kar nakazuje na dvosmerno spremembo. Ne gre le za to, da je izginil javni prostor, izginil je tudi dom.
S spremembo delovanja javne sfere in z množično uporabo digitalnih tehnologij, se je povsem spremenil tudi pomen zasebnosti, še poudarja Miloš Kosec.
Stene, ki te obkrožajo v tvojem domu, ne jemlješ več kot zatočišče pred zunanjim svetom. Zidovi ne predstavljajo več ločnice javno – zasebno. Fizični zidovi so relevantni samo še za usmerjanje, zadrževanje in kontrolo človeških teles.
Da bi opozorili na spremembo javnega prostora in nove možnosti, ki jih izrisuje, so v skupini Nonument Group, ki sodeluje z raziskovalci in profesorji s področja arhitekture, zgodovine in javnega prostora, oblikovali takoimenovani Samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Svoje komentarje so posneli na avdioposnetke, ki jim lahko prisluhnete preko aplikacije. Sprehod, na katerega vabijo, traja približno eno uro, začne pa se na vrtu za Filozofsko fakulteto. Kot še pojasnjuje Miloš Kosec, analitski sprehod po izpraznjeni Ljubljani v času karantene omogoča, da o javnem prostoru začnemo na novo premišljevati, da si pričnemo postavljati prava vprašanja, ki bodo sprožila tudi pravilne spremembe.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti preneslo na splet. Več o spremembah in o vprašanjih, ki jih odpirajo, v prispevku Martina Černe.
Kako v času epidemije na novo misliti pomen, vlogo in vrednost javnega prostora
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa tudi podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti prenesla na splet. Kar doživljamo je ekstrem, a hkrati nova realnost, ki počasi postaja normalna, pravi arhitekt, spletni urednik revije Outsider ter publicist Miloš Kosec. Tudi javni prostor se je v času epidemije koronavirusa drastično spremenil. Večina ljudi ni odšla na počitnice, temveč svoje delo opravlja od doma. Zato so naši domovi čez noč na nek način postali javni prostor.
Služba je vdrla v naša stanovanja, javnost je vdrla v naša stanovanja, kar nakazuje na dvosmerno spremembo. Ne gre le za to, da je izginil javni prostor, izginil je tudi dom.
S spremembo delovanja javne sfere in z množično uporabo digitalnih tehnologij, se je povsem spremenil tudi pomen zasebnosti, še poudarja Miloš Kosec.
Stene, ki te obkrožajo v tvojem domu, ne jemlješ več kot zatočišče pred zunanjim svetom. Zidovi ne predstavljajo več ločnice javno – zasebno. Fizični zidovi so relevantni samo še za usmerjanje, zadrževanje in kontrolo človeških teles.
Da bi opozorili na spremembo javnega prostora in nove možnosti, ki jih izrisuje, so v skupini Nonument Group, ki sodeluje z raziskovalci in profesorji s področja arhitekture, zgodovine in javnega prostora, oblikovali takoimenovani Samoosamitveni sprehod po Ljubljani. Svoje komentarje so posneli na avdioposnetke, ki jim lahko prisluhnete preko aplikacije. Sprehod, na katerega vabijo, traja približno eno uro, začne pa se na vrtu za Filozofsko fakulteto. Kot še pojasnjuje Miloš Kosec, analitski sprehod po izpraznjeni Ljubljani v času karantene omogoča, da o javnem prostoru začnemo na novo premišljevati, da si pričnemo postavljati prava vprašanja, ki bodo sprožila tudi pravilne spremembe.
Dva dni pred dokončnim slovesom Petra Prevca od profesionalne smučarske kariere smo se z njegovim očetom Božidarjem pogovarjali o tej prelomnici najstarejšega sina v družini Prevc, pa tudi o občutkih, strahovih in podpori staršev na tekmovalni poti smučarske legende. Kot pravi Božidar Prevc, skoki niso nevaren šport, uspe pa tistim, ki sledijo navodilom trenerjev. Ob tem prizna, da k športnim uspehom pripomorejo tudi geni. Nekoč je skakal tudi sam in to na skakalnici, ki jo je zasnoval znameniti inženir Stanko Bloudek. Petrovega očeta smo v natrpanem "medijskem" urniku zmotili v Planici, kjer poteka finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in nastal je tale zvočni zapis.
V teh dneh, ko denimo poteka ljubljanski festival Bobri, je tudi lutkovna umetnost v središču gledališke pozornosti, posebno danes na Svetovni dan lutk. Zato danes bolj na stežaj odpirajo vrata tudi lutkovne hiše, v katerih, kot je v mednarodno poslanico zapisala v Mostarju rojena lutkovna ustvarjalka Ines Pašić: » ...lutkarji opravljajo enega najskromnejših poklicev, ( ... ) ko animirani predmet razkrije spomine, ki bivajo v nas, se prikrite skrivnosti prikažejo v igri luči in senc, se naš zgodovinski čas zaobljubi brezčasnosti. Iz izkušenj in prakse s to čudovito umetnostjo pa vem, da so lutke luč v temi, sonce za oblaki človeške tragikomičnosti«. Slovensko je spisal igralec in animator Miha Bezeljak, član Lutkovnega gledališča Maribor. O poslanstvu lutke razmišlja tudi predsednica Unime Slovenija in članica Lutkovnega gledališča Ljubljana Martina Maurič Lazar, ki »v sivih tonih sedanjosti prepoznava čisto vezivo lutk«. Več Magda Tušar, v združenih prispevkih za Prvi in Ars.
Na hrvaškem političnem prizorišču je zelo pestro. Toliko grobih in ostrih besed, kot smo jih slišali včeraj iz ust visokega politika, redko slišimo. »Na koncu bom premier, a tej bandi ne bom povedal kako, je, ko je izvedel za odločitev ustavnega sodišča, dejal hrvaški predsednik Zoran Milanović. A tudi premier Plenković ni skoparil z besedami. Razmere je ocenil z besedami: gre za poskus mini državnega udara. V živo se je javila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Kljub temu, da smo vstopili v nov marčevski teden, se bomo v naslednjih minutah še malo ozrli v prejšnjega, ki je prinesel Teden možganov, slovenski dan možganov, pa tudi svetovni dan spanja. Teden možganov 2024 sta v zvok ujeli Vida Léstan in Mojca Delač, ki vas še enkrat prav lepo vabi, da možganskim vsebinam na Prvem sledite vsak teden v letu, ob četrtkih ob 7.35, in če imate kakšno zanimivo možgansko vprašanje, nam ga sporočite!
Vsako leto meseca marca finančne ustanove zaznamujejo svetovni teden denarja, tokrat na temo Zavarujte svoj denar, zaščitite svojo prihodnost. Tudi tokrat pripravljajo razne programe in predavanja z namenom širjenja finančnega izobraževanja ter izboljšanja finančne pismenosti. Poznamo različne vrste pismenosti. Poleg med drugim bralne, matematične in naravoslovne je tu še finančna pismenost. Finančnih odločitev, ki jih mora sprejeti posameznik, je vse več.
Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.
Danes obeležujemo že 17. svetovni dan spanja, ki tokrat poteka pod sloganom Enake pravice do spanja za globalno zdravje. Namenjen je ozaveščanju javnosti o pomenu spanja za zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja. Na Kliniki Golnik, kje imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji, se že dve desetletji ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem motenj dihanja med spanjem. Na leto obravnavajo 1700 pacientov. V Ljubljani pa danes in jutri poteka simpozij o spalni apneji z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavili klinične primere in novosti pri zdravljenju bolnikov z obstruktivno spalno apnejo. Zdravnica Kristina Ziherl iz Klinike Golnik je v pogovoru z Aljano Jocif najprej predstavila motnje spanja, ki so javni zdravstveni problem.
Mesec marec mineva v znamenju pozivov k enakim pravicam žensk – pa tudi v znamenju analiz še ene pretople pretekle zime. Da se planet segreva, je znano zadnjih nekaj desetletij, a znanstveniki so posumili, da se to utegne zgoditi, že več kot stoletje in pol nazaj. Šele leta 2010 pa je bilo naključno odkrito, da je hipotezo o možnosti segrevanja podnebja zaradi toplogrednih plinov prva oblikovala ženska. Američanka Eunice Newton Foote leta 1856 svojega članka niti ni smela sama javno predstaviti.
Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica to vabi na Dan ščitnice. Zakaj je pomembno osveščati o boleznih ščitnice, kako društvo pomaga bolnikom, pa tudi o zdravljenju in življenju z boleznijo ščitnice, razlaga Klavdija Eržen, podpredsednica društva in vodja ljubljanske skupine. Program ob dnevu ščitnice se bo v soboto odvijal v dvorani četrtne skupnosti Trnovo na Devinski 1b v Ljubljani od 8.00 naprej.
Med 15. in 17. marcem bodo v Rusiji potekale predsedniške volitve. Gre za osme predsedniške volitve po vrsti, ki pa ne bodo prinesle presenečenj. Vladimir Putin bo zagotovo ostal predsednik. Se pa zastavlja vrsta drugih vprašanj. Kaj se je zgodilo z edinim opozicijskim kandidatom Borisom Nadeždinom, ki ne sme kandidirati? So v luči nedavno umrlega opozicijskega voditelja Navalnega možni protesti? Kako pravzaprav poteka predvolilna kampanja in koliko vojna z Ukrajino vpliva nanjo? Sveže informacije prinaša naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Že nekaj časa odmevajo objavljeni podatki s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je bilo v letu 2023 v slovenskih porodnišnicah 613 porodov manj kot leto prej. Ocenjeno je, da se je lani rodilo malo več kot 17.000 novorojenčkov. To pomeni, da bi se lahko v letu 2023 rodilo najmanj otrok odkar se spremlja te podatke. Hkrati pa podatki Eurostata kažejo, da je decembra 2023 presežna umrljivost v Sloveniji znašala malo več kot 21 odstotkov, kar našo državo uvršča v sam vrh držav EU. So ti podatki kakorkoli povezani? Več v pogovoru z demografom in ekonomistom dr. Jožetom Sambtom.
Ob mendarodnem dnevu žensk so na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon Slovenijo obiskale tri ugledne mirovnice iz Izraela in s palestinskih ozemelj. Medtem ko izraelske slie nadaljujejo silovite napade na Gazo in gre za najhujši konflikt v zadnjih nekaj desetletjih, se organizaciji Women Wage Peace in Women of the Sun, ki ju predstavljajo mirovnice, skupaj zavzemata za končno vzpostavitev miru ter skupno prihodnost v tej nemirni regiji.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Danes v Berlinu poteka tretji in s tem zadnji dan turistične borze. Sejem velja za eno največjih prireditev za predstavitev turističnih destinacij. Slovenija se na njem predstavlja vsako leto, letos sta v središču umetnost in kultura. Slovenska turistična organizacija je zato k sodelovanju na predstavitvi povabila Novo Gorico kot Evropsko prestolnico kulture 2025. V slovenske roke pa je šlo tudi kar nekaj laskavih nagrad. Iz Berlina Maja Derčar.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so predstavili pilotni presejalni program za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori; ta predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca, prispeva pa tudi k drugim težavam, kot so vnetja in razjede. Povabilo k udeležbi v programu je prejelo 6.000 naključnih pacientov v starosti od 30 do 34 let, ki jih bodo testirali na okužbo s to bakterijo in ob morebitnem pozitivnem rezultatu začeli z zdravljenjem. S podatki, ki jih bodo pridobili v sklopu presejalnega programa, pa bodo v naslednjih letih razvili tudi nov nacionalni presejalni program.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Neveljaven email naslov