Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
Potem ko je danes začel veljati prvi sveženj ameriških sankcij proti Iranu, ameriški predsednik Donald Trump vztraja: kdor bo posloval z Iranom, ne bo mogel poslovati z Združenimi državami. Evropska unija medtem zagotavlja, da bo evropskim podjetjem zagotovila zaščito, hkrati jih spodbuja, da nadaljujejo poslovanje. Odnosi med Slovenijo in Iranom so tradicionalno dobri, blagovna menjava pa se je s 100 milijonov leta 2011 po uvedbi sankcij zmanjšala na 20 milijonov evrov. V zadnjih letih se je tudi zaradi okrepljene diplomacije, odprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in obiskov gospodarskih delegacij povečala na 55 milijonov, kar je še vedno skromen obseg. Kakšne so lahko posledice ameriških sankcij za slovenska podjetja, se je pozanimala Maja Derčar.
Na Ptuju so prejšnji mesec odprli dnevni center za brezdomne osebe, 20. avgusta pa naj bi zanje začela delovati še namestitvena enota. Projekt izvaja društvo Ars vitae v sklopu programa Kamra, njegova glavna sofinancerja pa sta Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nova pridobitev je na Zadružnem trgu 14; zavetišče bo delovalo vse dni v letu, namenjeno pa ne bo le osebam s Ptuja, ampak tudi iz širše okolice. Lani, ko je sicer nenamestitveno začel delovati socialnovarstveni program Kamra, je pomoč poiskalo 12 oseb, ki niso imele bivališča ali so stanovale v neprimernem, o brezdomstvu na Ptuju pa se doslej ni veliko govorilo. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Medtem ko se kmetijstvo v zahodni in severni Evropi zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur sooča z veliko škodo, visoke temperature pri nas trajajo šele dober teden in bodo kot kaže konec tedna popustile. Jernejka Drolec je preverila, kakšne težave povzročajo visoke temperature v kmetijski pridelavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Anketa med obiskovalci letnega kina Dragon Summer Cinema na Vegovi v Ljubljani, ki je letošnja novost. Ljubljana sicer ponuja kar nekaj letnih kinematografov, obiskovalce pa smo vprašali, ali so redni obiskovalci kina na prostem in kako se ta razlikuje od tistega običajnega v kinodvorani
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob visokih jubilejih: 240-letnici prvega vzpona na Triglav in 125-letnici organiziranega planinstva, 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija
Pogovor s poznavalcem kino zgodovine Klemnom Žunom o razvoju letnega kina pri nas, aktualni pobudbi in ljudeh, ki kinematografe na prostem obiskujejo.
Pogovor z Erikom Tothom, koordinatorjem kulturnega in filmskega programa Art kina Odeon Izola, pod čigar okriljem deluje Letni kino Arrigoni.
Po sinočnji odločitvi sveta Levice, da je stranka - glede na zapisano v osnutku koalicijske pogodbe - pripravljena na projektno, ne pa tudi polnopravno sodelovanje, se vse bolj zdi, da bo Slovenija dobila manjšinsko vlado. Podprla jo bo - kot pravi Luka Mesec - tudi Levica, ne bo pa sodelovala v njej. Marjan Šarec, ki je oblikovanje vlade z manj kot 46-imi glasovi doslej zavračal, ne odkimava več in napoveduje začetek pogovorov o projektnem sodelovanju. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna se bo šesterica uskladila o "protokolu" oziroma načinu sodelovanja, organi strank pa bodo odločali o ustreznosti osnutka koalicijske pogodbe.
Cimos je včeraj od hrvaške države za milijon evrov kupil 22 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v Buzetu in napovedal izvajanje načrtovanega investicijskega ciklusa. Le nekaj deset kilometrov stran od Kopra, kjer ima družba svoj sedež, se torej obetajo nove naložbe, medtem ko enemu od dveh koprskih podjetij grozita likvidacija in odpuščanje delavcev. O tem, kakšna usoda čaka Cimosovo proizvodno lokacijo v Kopru, se je z Jasno Preskar, ki na Radiu Koper v zadnjem obdobju spremlja dogajanje v Cimosu, pogovarjal Bojan Leskovec. Uradnih informacij za zdaj ni saj se novi lastnik Cimosa na novinarska vprašanja ne odziva, ali pa so odgovori zelo skopi. V Kopru imata sicer sedež dve Cimosovi družbi, Invalidsko podjetje in Kinematika. Ta deluje od lanske jeseni; novi Cimosovi lastniki so jo ustanovili z namenom, da jo prodajo. Ker kupca ne najdejo, jo nameravajo likvidirati. Znebiti se nameravajo tretjine zaposlenih, okrog 50 ljudi, čeprav sindikati zatrjujejo, da bo številka nižja. Dogajanje naj bi nakazovalo na to, da v Kopru Italijani nimajo strateških načrtov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ptuju so sinoči namenu predali nov spominski park, ki je nastal na območju starega mestnega pokopališča. Tam je mestna občina v 1,2 milijona evrov vrednem projektu poskrbela tudi za ohranitev večine nagrobnikov, ob tem pa nekdanjemu pokopališču namenja nove vsebine. Med drugim bodo organizirali kulturne dogodke in izobraževalne dejavnosti.
Okoljevarstvene organizacije so današnji dan razglasile za dan ekološkega dolga. Od danes naprej celo človeštvo živi na kredit!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.
V štali najmanj 200 let stare domačije pr Petrov na Brodu v Logatcu so to poletje zamenjali stare kamnite stebre, ki podpirajo obokan oziroma velban strop. Nove so ročno izklesali študentje 2. letnika Viške strokovne šole iz Sežane, zamenjava pa je bila vse prej kot lahka. Domačijo Pr Petrov v Logatcu so Korenčevi pra-stari starši kupili pred 102. letoma, nazadnje pa je v njej do pred treh let živela babica lastnika Andreja Korenča. Hiša je sicer prazna, vendar ne sameva, saj ji skušata dati primerno vsebino, pravi lastnica Anja Sedej. Kaj je menjava stebrov pomenila študentom? Več v prispevku Sabrine Mulec.
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Neveljaven email naslov