Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
Beograd je že skoraj 2 meseca novoletno okrašen in razsvetljen, stroški mestne novoletne dekoracije so v zadnjih letih s štirih skočili na skoraj 100 milijonov dinarjev. Opozicija mestno oblast obtožuje korupcije, oboji se pripravljajo na lokalne volitve. Srbija je prav danes odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. Optimisti napovedujejo vstop Srbije v evropsko povezavo leta 2025, pesimisti pa, da se bodo pogajanja o vstopu s takim tempom končala šele leta 2050. Ne samo Ljubljana-Dunaj-Praga, tudi v Beogradu je mojster Jože Plečnik pustil svoje ustvarjalne sledi.
Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...
V mestecu Cremona v severni Italiji te dni preizkušajo prototip robotskega poštnega kurirja, ki naj bi postopoma izpodrinil dostavljavce paketov. Gre za tehnološki preboj milanskega podjetja e-Novia, prilagojen zavitim ulicam in neravnim površinam italijanskih mest. Če se eni bojijo, da bomo tako izgubili poklic poštarja, pa drugi poudarjajo, da lahko z novo tehnologijo znatno zmanjšamo onesnaženost. Robotu je na poskusni dan v službi sledil tudi Janko Petrovec. flickr/Iain Croll
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida in mednarodnem dnevu človekovih pravic se spomnimo, da je eno zelo povezano z drugim. Če se sprva drobne kršitve človekovih pravic stopnjujejo, so sistematične in dolgo trajajo, se v najbolj kruti in sprevrženi obliki lahko končajo tudi kot genocid. Da se to ne bi dogajalo, moramo na zaščito človekovih pravic ves čas opozarjati. Tudi če se v nekem trenutku zdi, da se nam kaj takega ne more zgoditi. foto: flickr/mitchell haindfield
Vrednost bitcoina je danes presegla novo magično mejo 15 tisoč dolarjev. Letošnja rast te kriptovalute je res neverjetna, še januarja ste namreč za en bitcoin morali odšteti manj kot 800 dolarjev. Ali bo vrednost še naraščala in kako varno je vlaganje v bitcoin? Urška Henigman se je o tem pogovarjala s Filipom Dobranićem z inštituta danes je nov dan. foto: flickr/BTC Keychain
V četrtkovem jutru se nam ob 6.50 v živo oglasijo slovenski dopisniki in nas skupaj z zgodbami odpeljejo po različnih krajih Slovenije. Tokrat se je Metka Pirc lotila vprašanja hmeljarstva na Koroškem. Kljub temu, da je v krajih že prava zima, pa so mnogi, zlasti kmetje, z mislijo že pri pomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z dr. Blanko Vidan-Jeras, vodjo Centra za tipizacijo tkiv in registra Slovenija Donor
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Cmepius je letos z nagrado jabolka kakovosti prvič nagradil institucije, ki sodelujejo v programu Erasmus+. Ti projekti pomagajo slovenskim izobraževalnim institucijam, da se v skladu z nacionalnimi smernicami in smernicami EU razvijajo v učeče se skupnosti, zmožne odzivanja na spreminjajoči se svet, in učencem nudijo podporo pri razvijanju kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo potrebovali za uspešno življenje in delo v sodobni družbi. Več Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot kaže bo sredi januarja stavkal del javnega sektorja. Odločanje o stavki so danes napovedali člani Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jih vodi Jakob Počivavšek. Gre za 28 sindikatov, ki predstavljajo vse skupine javnega sektorja: državne uprave, kulture, visokega šolstva, zdravstva, gasilce, vojake, veterinarje. Poroča Nataša Lang.
Na svetovni dan boja proti aidsu si lahko nadenete rdečo pentljo in tako izkažete svojo solidarnost in podporo tistim, ki živijo z virusom HIV. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so letos prepoznali nižje število novih diagnoz okužbe s HIV v primerjavi z lanskim letom. Do vključno 22. novembra je bilo prijavljenih 33 primerov, v celotnem letu 2016 je bilo takih primerov 56. Razlog za zmanjšanje statistike na NIJZ-ju vidijo v kombinirani preventivi, spremembah glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja ter takojšnjem zdravljenju oseb z novo diagnozo. Kljub zakonski prepoved se diskriminacija do teh oseb pojavlja, tudi v zdravstvu. Napredek v zdravljenju sicer omogoča osebi, ki je HIV pozitivna, kakovostno življenje, kar vam bo povedal tudi sogovornik Tine Lamovšek, ki je bil pred skoraj dvema letoma diagnosticiran z virusom hiv. Poimensko se ni želel izpostaviti – predvsem zato, ker vsi ne vedo za njegovo stanje, je pa privolil, da njegovega glasu tonsko ne spreminjamo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predstavniki trgovskih družb in trgovinskega sindikata so s sinoči parafiranim dogovorom končali pogajanja o nedeljskem delovnem času trgovin, danes morajo tako dokument potrditi le še pristojni organi vseh podpisanih strani. Podrobnosti dogovora bodo sicer uradno predstavili jutri, nam je pa na Radiu Slovenija uspelo pridobiti ključne novosti, ki jih določa dogovor.
Odziv predsednice Komisije za ženske v znanosti prof. dr. Marije Bešter Rogač na letošnje Zoisove nagrade, priznanja in Puhova priznanja
Neveljaven email naslov