Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Neveljaven email naslov