Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Razdalja v bazenu dva metra, na prostem meter in pol, v notranjih prostorih obvezna maska. Število obiskovalcev omejili, ti upoštevajo navodila.
Letos bodo poletno sezono brez dvoma zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.
Obiskovalcev v vodnem mestu Atlantis je sicer manj kot bi jih bilo v minulih letih v tem času, pa vendar s tem ni nič narobe, pravi direktorica Nataša Keršič Razinger. Zaradi preventive so namreč omejeni in tudi ponudba je letos bolj okrnjena, saj morajo še posebej paziti na medsebojno distanco med kopalci.
Nataša Keršič Razinger:
»Teh ukrepov je pa kar precej pri nas. Že pred vstopom v Atlantis opozorimo vse obiskovalce, da morajo nositi zaščitno masko, in sicer od vstopa v objekt, čez recepcijo in čez garderobe, in potem tudi v sanitarijah. Dejansko lahko snamejo masko samo na kopališču, v bazenu in potem če grejo v gostinski lokal, ko dobijo hrano. Tudi naročati pa morajo v bistvu z masko.«
Samo kopanje v bazenu pa pravzaprav predstavlja minimalno tveganje. Tudi Evropska zveza kopališč, katere član je Vodno mesto Atlantis, je pripravila študijo, s katero dokazuje, da so kopališča med bolj varnimi javnimi prostori. Tudi temeljna sestavina razkužil, ki se uporabljajo na javnih površinah, sta običajno klor ali alkohol.
Nataša Keršič Razinger:
»Bazeni, ki so klorirani, so dejansko izjemno varno okolje, kjer ni bila še nikoli dokazan prenos nobene okužbe.«
Kopališče Kolezija v Ljubljani bi svoja vrata za obiskovalce običajno odprlo že maja, letos pa so to preprečile aktualne razmere. Tudi pri njih nimajo težav z obiskovalci. Priporočil se najbolj držijo starejši, tisti mlajši, bolj razposajeni, pa malo manj, vendar opozorila reševalcev takoj ubogajo, nam pove reševalka Anastazije Radić. Vprašali smo jo, kaj bi svetovala ljudem, preden se odločijo priti na bazen.
Anastazija Radić:
»Da poskrbijo za svoje zdravje, torej če se počutijo slabo, naj najprej počakajo doma in vidijo, če imajo kakšne simptome, da ne okužijo drugih. In da poskušajo mogoče hoditi v manjših skupinah, ne da povlečejo vso sosedstvo s seboj.«
Na kopališčih pozdravljajo delček normalnosti, ki se vrača nazaj v obliki sprostitve in zabave. Tudi vadba v vodi in plavanje sta koristna za zdravje, ki je v tem času še toliko bolj dragoceno.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.
Neveljaven email naslov