Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nov planinski dom na Korošici še ni denarja
Vabljeni z nami na Okrešelj! Prav tja, kjer je pred osmimi meseci ogenj uničil planinsko kočo in kjer je planinsko društvo Celje – Matica postavilo malo leseno okrepčevalnico. Z gradnjo novega planinskega doma pa naj bi začeli še ta mesec. Vzpon na Okrešelj se prične s pogledom na mogočen slap Rinka, pripoveduje dopisnik Matija Mastnak.
Pred dobrim tednom so ob pogorišču sicer postavili malo leseno brunarico, kjer pohodnikom nudijo pijačo, a to je daleč od nekdanje postrežbe. V Frischaufovem domu so kuhali ričet, golaž, joto, dišalo je po sveže pečenem jabolčnem zavitku. Oskrbnik Boštjan Zajc:
"Pridejo in sprašujejo, kdaj boste imeli hrano. Zdaj se potrudimo, da jim lahko postrežemo vsaj pijačo. Največ je Slovencev, med tednom pa prevladujejo tujci. Ogromno je Hrvatov in Avstrijcev. Pač, z vseh vetrov so."
Nov dom bodo predvidoma začeli graditi v kratkem. Zdaj rušijo še zadnje ostanke zidov in ravnajo teren. Če jim bo sreča naklonjena, bi lahko nov dom stal še letos. Ta bo stal dobrih sedemsto tisoč evrov, pojasni predsednik planinskega društva Matica Celje Brane Povše.
"Nekaj smo dobili od zavarovalnine, nekaj od donatorjev. Trenutno imamo svojega denarja 320.000 evrov, država nam je obljubila 400 tisoč. In to bi za silo za ta objekt lahko bilo."
Idejno zamisel za novo kočo že imajo, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje, tako, da bodo z gradnjo predvidoma začeli še ta mesec.
"Dom bo imel tri etaže. Pritličje bo zidano. Tu bo kuhinja, pomožni prostori in dnevni prostor oziroma restavracija. V nadstropju pa bodo sobe in prostor, kjer bo na voljo učilnica oz. predavalnica za večje skupine za tečaje. Na vrhu bodo pa skupna ležišča."
Za nov planinski dom na Korošici pod južnim pobočjem Ojstrice, ki jim je prav tako pogorel pred tremi leti, pa za zdaj še nimajo denarja. Brane Povše:
"Zaenkrat niti za Okrešelj še nimamo dovolj sredstev. Obljubljeno imamo nekaj od države, delamo tudi intenzivno na tem, da iščemo sponzorje, donatorje. Korošica je pa še dražja, ker je logistično bolj zahtevna. Ker na Okrešelj vozi tovorna žičnica, na Korošico pa bo moral leteti helikopter."
V društvu Matica Celje so veseli in hvaležni vsake pomoči. Planinci lahko prispevajo že z obiskom Okrešlja in z nakupom okrepčila v tamkajšnji leseni brunarici. Na voljo jim je celo gorska plaža z lesenimi ležalniki.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za nov planinski dom na Korošici še ni denarja
Vabljeni z nami na Okrešelj! Prav tja, kjer je pred osmimi meseci ogenj uničil planinsko kočo in kjer je planinsko društvo Celje – Matica postavilo malo leseno okrepčevalnico. Z gradnjo novega planinskega doma pa naj bi začeli še ta mesec. Vzpon na Okrešelj se prične s pogledom na mogočen slap Rinka, pripoveduje dopisnik Matija Mastnak.
Pred dobrim tednom so ob pogorišču sicer postavili malo leseno brunarico, kjer pohodnikom nudijo pijačo, a to je daleč od nekdanje postrežbe. V Frischaufovem domu so kuhali ričet, golaž, joto, dišalo je po sveže pečenem jabolčnem zavitku. Oskrbnik Boštjan Zajc:
"Pridejo in sprašujejo, kdaj boste imeli hrano. Zdaj se potrudimo, da jim lahko postrežemo vsaj pijačo. Največ je Slovencev, med tednom pa prevladujejo tujci. Ogromno je Hrvatov in Avstrijcev. Pač, z vseh vetrov so."
Nov dom bodo predvidoma začeli graditi v kratkem. Zdaj rušijo še zadnje ostanke zidov in ravnajo teren. Če jim bo sreča naklonjena, bi lahko nov dom stal še letos. Ta bo stal dobrih sedemsto tisoč evrov, pojasni predsednik planinskega društva Matica Celje Brane Povše.
"Nekaj smo dobili od zavarovalnine, nekaj od donatorjev. Trenutno imamo svojega denarja 320.000 evrov, država nam je obljubila 400 tisoč. In to bi za silo za ta objekt lahko bilo."
Idejno zamisel za novo kočo že imajo, zdaj pridobivajo gradbeno dovoljenje, tako, da bodo z gradnjo predvidoma začeli še ta mesec.
"Dom bo imel tri etaže. Pritličje bo zidano. Tu bo kuhinja, pomožni prostori in dnevni prostor oziroma restavracija. V nadstropju pa bodo sobe in prostor, kjer bo na voljo učilnica oz. predavalnica za večje skupine za tečaje. Na vrhu bodo pa skupna ležišča."
Za nov planinski dom na Korošici pod južnim pobočjem Ojstrice, ki jim je prav tako pogorel pred tremi leti, pa za zdaj še nimajo denarja. Brane Povše:
"Zaenkrat niti za Okrešelj še nimamo dovolj sredstev. Obljubljeno imamo nekaj od države, delamo tudi intenzivno na tem, da iščemo sponzorje, donatorje. Korošica je pa še dražja, ker je logistično bolj zahtevna. Ker na Okrešelj vozi tovorna žičnica, na Korošico pa bo moral leteti helikopter."
V društvu Matica Celje so veseli in hvaležni vsake pomoči. Planinci lahko prispevajo že z obiskom Okrešlja in z nakupom okrepčila v tamkajšnji leseni brunarici. Na voljo jim je celo gorska plaža z lesenimi ležalniki.
Prizadeti v nedavnih poplavah bodo do konca letošnjega leta upravičeni do nižje cene električne energije. Gre za ukrep ministrstva za okolje skupaj z nekaterimi dobavitelji električne energije, ki pokrivajo prizadeta območja. Izbrana gospodinjstva bodo tako plačevala simbolično ceno 0,1 centa na kilovatno uro. Podrobnosti je predstavil Rene Markič. foto: Žiga Živulovič ml./BoBo
Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin. Na sestanku so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav, ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Na enega izmed največjih krščanskih praznikov Marijino vnebovzetje, obhajata ga Katoliška in Pravoslavna cerkev, gostimo ženski, ki pomembno sooblikujeta katoliško skupnost v Sloveniji: redovnico dr. Marijo Šimenc, ki kot prva ženska v zgodovini slovenske Rimskokatoliške cerkve od aprila letos opravlja naloge generalne tajnice Slovenske škofovske konference, in laikinjo, ravnateljico Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani, Sonjo Pungertnik. Kaj jima pomeni veliki šmaren, kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je to praznik upanja in o vlogi žensk v Katoliški cerkvi.
S poletjem gredo z roko v roki tudi potovanja. Poleg okoliških držav, kjer počitnikuje največ Slovencev, se nekateri podajo tudi na bolj oddaljene in zahtevne poti. Roka in Katarino Hočevar vleče tudi na druge celine, bila sta namreč že v več kot 80 državah in med drugim preživela tudi več kot devet mesecev v Južni Ameriki. Seveda pa sta se poleg vseh nepozabnih doživetij, spoznavanju novih ljudi in preizkušanju neznane hrane na potovanjih srečala tudi z nekaterimi izzivi. Ker pa se temu, da se nam na potovanjih zgodi tudi kaj neprijetnega, ne moremo izogniti, je Katja Kenda, vodja podjetja Z letalom na poti, razložila Lani Furlan, kako se je v določenih situacijah najbolje odzvati.
Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so konec preteklega tedna sporočili, da se rok za oddajo vloge za sprejem in podaljšanje bivanja študentov višješolskega in visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale ob nedavnih poplavah, podaljšuje do vključno 23. avgusta 2023. Študenti, prizadeti v ujmi, bodo upravičeni tudi do dodatnih 100 točk. Razpis tudi sicer letos prinaša kar nekaj novosti – med drugim način oddaje vloge. Podrobneje v pogovoru, ki ga je z Igorjem Brlekom iz Študentskega doma Ljubljana posnela Andreja Gradišar.
12. avgusta praznujemo Mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo svoj dan, na katerega lahko opozorijo na svoje težave, stiske in pravice, so na generalni skupščini OZN sklenili že leta 1999. Osrednja tema letošnjega Mednarodnega dne mladih nosi naslov Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnemu svetu. Mladi največje izzive vidijo na področju duševnega zdravja, stanovanjskega vprašanja ter iskanja varnih in kakovostnih zaposlitev, vse pomembnejše pa so zanje tudi okoljska trajnost, trajnostna mobilnost in podnebne spremembe. Več v prispevku Lane Furlan in Aleša Ogrina.
Vsi, ki so v poplavah ostali brez domov, bodo potrebovali najprej začasne nastanitve, nato pa še trajnejše rešitve v obliki nadomestnih gradenj. A postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in župani z vlado iščejo pot, kako jih pospešiti. O tem, od kod zemljišča, zakaj sprememba občinskega prostorskega načrta lahko traja več let in kako ta čas skrajšati, se je Erna Strniša pogovarjala z Vladimirjem Prebiličem, predsednikom Skupnosti občin Slovenije in županom Kočevja.
V ujmah so bili močno poškodovani tudi nekateri vrtci in šole. Na ministrstvu za izobraževanje zaenkrat ocenjujejo, da bi večina šol 1. septembra lahko normalno začela s poukom, ostale pa najkasneje sredi septembra. Zapleta se tudi pri študentih. Mnogi se namreč ne morejo pripravljati na jesenske izpitne roke, zato ministrstvo univerzam ponuja možnost zamika vpisa. O vsem tem Rene Markič s sogovornikoma Borisom Zupančičem, namestnik direktorja Direktorata za osnovne šole na ministrstvu za izobraževanje, in ministrom za visoko šolstvo Igorjem Papičem. foto: Pixabay
V ponedeljek, 14. avgusta, se v Novem mestu začenja Festival Jazzinty. Vse do sobote, 19. avgusta, se bodo tam odvijale jazzovske delavnice in večerni koncerti. Letošnji Jazzinty se predstavlja s sloganom preteklost = prihodnost. Fokus bo torej na ljudski glasbi v sodobnem času. Več o festivalu in delavnicah je z glasbeno urednico Aljo Kramar spregovorila umetniška vodja festivala Ana Čop.
Čeprav sta vreme in narava pred tednom dni velikemu delu Slovenije prinesla nesrečo in trpljenje, ter dnevi, ki sledijo poplavam in plazovom, minevajo v znamenju odstranjevanja posledic vodne ujme, ne smemo pozabiti, da so šolarji še vedno na počitnicah. Na srečo nekaterih delov Slovenije poplave niso doletele in se lahko počitniške aktivnosti odvijajo nemoteno. Kot vsako leto naš Program za mlade preverja vzdušje na počitniških taborih in delavnicah. Jutri bo v otroški oddaji Radijski ringaraja in mladinski oddaji Hudo še posebej živahno, saj je naša ekipa že od včeraj v Kranjski Gori na taboru Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje. Od tam so se nam oglasili Vladimir Jovanovič, David Lap, Lara Gril in Špela Šebenik. V pogovoru z vodjo tabora Karmen Povh, enim od mentorjev Seanom Danielom iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike in otroki, ki te dni preživljajo na taboru.
Veliko požrtvovalnost so v najtežjih trenutkih minulega konca tedna pokazali tudi člani društev Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci so aktivno pomagali na vseh prizadetih območjih. O Intervencijah, ki so jih opravili in tem, kaj gorske reševalce še čaka v naslednjih dneh in tednih, se je s podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije dr. Klemnom Belharjem pogovarjal Aleš Ogrin.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Neveljaven email naslov