Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri nas je 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč
Po pričetku širjenja drugega vala koronavirusa je poletno počitnikovanje v drugih državah še naprej negotovo. Nemalo ljudi se bo zaradi tega in tudi zaradi turističnih bonov odločilo za koriščenje dopusta v Sloveniji. Možnost, ki je privlačna za tiste, ki so željni bolj aktivnega, drugačnega oddiha, so turistične kmetije z nastanitvijo. Teh je pri nas 468. Katere so prednosti turističnih kmetij in zakaj turistične kmetije niso enake hotelom, tudi o tem smo se pogovarjali s podpredsednico Združenja turističnih kmetij Slovenije, Urško Topolšek Planinšek, ki poudarja, da je prednost turističnih kmetij je to, da so v stiku z naravo:
"Na turističnih kmetijah so živali, kulinarika je domača. Naravnost z njive na krožnik. Tako otroci kot vsa družina lahko nekaj doživijo. Otroci gredo zjutraj lahko nabrat jajčka, nakrmit ovce, božat zajčke. To je sigurno posebno doživetje."
Urška Topolšek Planinšek v letošnjem letu poudarja tudi varnost, ki jo turistične kmetije lahko nudijo:
"Turistične kmetije so omejene s kapacitetami, ne sprejemajo veliko število gostov. Poleg tega so vse kmetije v naravi."
Kot poudarja sogovornica, je največja razlika med turistično kmetijo in hotelom ta, da je turistična kmetija pogosto tudi dom, kjer družina, ki kmetijo vodi, tudi živi:
"Tu sta gospodar in gospodarica. Goste dobesedno sprejmemo goste v svoj dom. In to je res drugačen način preživljanja počitnic. Goste vpeljemo v naš način življenja."
Podobno, kot je kvaliteta hotelov označena z zvezdicami, je kvaliteta turističnih kmetij označena z jabolki. Največje možno število so štiri jabolka. Kmetije se lahko tudi specializirajo:
"Lahko je otrokom ali družinam prijazna kmetija, vinogradniška, ekološka kmetija, invalidom prijazna kmetija itn. Teh specializacij je res kar nekaj. Že na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije si lahko pogledamo, za kaj so kmetije specializirane. Če gostje, denimo, radi kolesarijo, izberejo kmetijo in destinacijo, kjer so dobro označene kolesarske poti, kjer izposojajo kolesa ali ponujajo servis za kolesa."
Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pri nas 479 izletniških kmetij, 95 vinotočev, 32 osmic in 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč.
Vse turistične kmetije z nastanitvami lahko najdete na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije www.turisticnekmetije.si. Podatke o zasedenosti posodabljajo sproti.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri nas je 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč
Po pričetku širjenja drugega vala koronavirusa je poletno počitnikovanje v drugih državah še naprej negotovo. Nemalo ljudi se bo zaradi tega in tudi zaradi turističnih bonov odločilo za koriščenje dopusta v Sloveniji. Možnost, ki je privlačna za tiste, ki so željni bolj aktivnega, drugačnega oddiha, so turistične kmetije z nastanitvijo. Teh je pri nas 468. Katere so prednosti turističnih kmetij in zakaj turistične kmetije niso enake hotelom, tudi o tem smo se pogovarjali s podpredsednico Združenja turističnih kmetij Slovenije, Urško Topolšek Planinšek, ki poudarja, da je prednost turističnih kmetij je to, da so v stiku z naravo:
"Na turističnih kmetijah so živali, kulinarika je domača. Naravnost z njive na krožnik. Tako otroci kot vsa družina lahko nekaj doživijo. Otroci gredo zjutraj lahko nabrat jajčka, nakrmit ovce, božat zajčke. To je sigurno posebno doživetje."
Urška Topolšek Planinšek v letošnjem letu poudarja tudi varnost, ki jo turistične kmetije lahko nudijo:
"Turistične kmetije so omejene s kapacitetami, ne sprejemajo veliko število gostov. Poleg tega so vse kmetije v naravi."
Kot poudarja sogovornica, je največja razlika med turistično kmetijo in hotelom ta, da je turistična kmetija pogosto tudi dom, kjer družina, ki kmetijo vodi, tudi živi:
"Tu sta gospodar in gospodarica. Goste dobesedno sprejmemo goste v svoj dom. In to je res drugačen način preživljanja počitnic. Goste vpeljemo v naš način življenja."
Podobno, kot je kvaliteta hotelov označena z zvezdicami, je kvaliteta turističnih kmetij označena z jabolki. Največje možno število so štiri jabolka. Kmetije se lahko tudi specializirajo:
"Lahko je otrokom ali družinam prijazna kmetija, vinogradniška, ekološka kmetija, invalidom prijazna kmetija itn. Teh specializacij je res kar nekaj. Že na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije si lahko pogledamo, za kaj so kmetije specializirane. Če gostje, denimo, radi kolesarijo, izberejo kmetijo in destinacijo, kjer so dobro označene kolesarske poti, kjer izposojajo kolesa ali ponujajo servis za kolesa."
Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je pri nas 479 izletniških kmetij, 95 vinotočev, 32 osmic in 468 turističnih kmetij z nastanitvijo, ki skupaj ponujajo 5.751 ležišč.
Vse turistične kmetije z nastanitvami lahko najdete na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije www.turisticnekmetije.si. Podatke o zasedenosti posodabljajo sproti.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Neveljaven email naslov