Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
4602 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
Neveljaven email naslov