Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?
Kakšne so vaše nakupovalne navade – vam je ljubši obisk fizičnih trgovin ali ste raje kjer koli in kadar koli le klik stran od nakupa izdelka oziroma storitve? Spletni nakupi so sicer v porastu, zanimiv bo njihov vpliv na fizične trgovine. V prispevku še nekaj o načinih plačevanja – smo Slovenci bolj za gotovinsko ali brezgotovinsko plačevanje?
Nova opera za mlade, ki bo premierno doživela danes v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je produkcija Glasbene matice, koproducent je Cankarjev dom. Opero Všeč si mi predstavljajo muzikologinja, predsednica Glasbene matice Ljubljana, producenta opere Veronika Brvar, pesnik, prozaist, esejist in avtor libreta Milan Dekleva, glasbeni pedagog, dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
Pol odstotka dohodnine lahko namenimo v dobrodelne namene. Izpolniti je treba obrazec in ga posredovati finančni upravi. Odločitev velja do spremembe, lahko pa delež razdelimo med pet upravičencev. Kljub zakonski možnosti pa vsi zavezanci ne izkoristijo te možnosti, zgolj tretjina. Tudi o tem v pogovoru Zdenke Bakalar s Stojanom Glavačem s finančne uprave.
38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu, kjer se plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo, kjer na plačilni listi vedno pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se zadnji dve leti sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Problem – ki ni le slovenski, ampak večine evropskih držav in preostalega razvitega sveta - je posledica gospodarske rasti in starajočega prebivalstva. Delodajalci in izobraževalne ustanove pa so tudi pred izzivom, kako spodbuditi skoraj polovico odraslega prebivalstva pri nas, ki se noče dodatno izobraževati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, ki je posvečen zaznamovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna. Tako so že 19. leto zapored kulturne ustanove po državi brezplačno odprle svoja vrata. V minulih letih se je število obiskovalcev na ta dan gibalo okrog 30 tisoč. V Ljubljani, kjer je takšnih ustanov največ, se odvija več sto različnih brezplačnih dogodkov – od predstav, koncertov, predavanj in delavnic. Med razlogi za obisk je na prvem mestu cenovna dostopnost, obiskovalce pa pritegne tudi želja po kulturnem doživetju.
"Skupaj gremo naprej" je geslo ob današnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da se Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov ne uresničuje dovolj ter da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja obsega financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami v postopkih priprave in izvajanja zakonodaje in politik. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Sveta za invalide Republike Slovenije Daneta Kastelica. Ocenil je delo države in invalidskih organizacij v tem letu, pojasnil, zakaj zagovarja mnenje, da mora Svet za invalide Republike Slovenije postati neodvisen organ za zaščito pravic invalidov, ter opozoril tudi na druge težave, s katerimi se ti srečujejo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja, poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Računalniki so postali del našega vsakdana, spremljajo nas na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Code Week Slovenija, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Microsoft Slovenija so ta teden predstavili nov projekt za spodbujanje sodobnih pristopov k razvoju digitalnih veščin v osnovnih šolah, poimenovan Micro:bit na šoli, v okviru katerega bo 15 osnovnih šol prejelo 15 mikrokrmilnikov BBC Micro:bit. Šole se lahko prijavijo še do 5. decembra do 14.00. Več o tem v prispevku Urške Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani potekajo Dnevi družbene odgovornosti, ki so namenjeni promociji, izobraževanju in osveščanju o pomenu družbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dneve organizirata Mreža za družbeno odgovornost Slovenije ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji. Kako politike in prakse poslovanja podjetij in drugih akterjev potekajo v praksi je preveril Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogajanja s sindikati javnega sektorja še niso zaključena, zato tudi niso znane vse finančne posledice dogovora vlade in stavkovnih odborov. Dejstvo pa je, da bodo morala biti sredstva za napovedana zvišanja plač zagotovljena v okviru obstoječih sistemov financiranja za povečane stroške dela. Po vzoru Združenja zdravstvenih zavodov so se zdaj oglasili tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in pozvali odgovorne, da zagotovijo potrebna sredstva. Če se to ne bo zgodilo, bodo domovi za starejše primorani podražiti oskrbnine, ki pri nas glede na ostale evropske države že tako ali tako močno udarijo po žepu.
Ko se je šele začel risati dan, nas je, preden se je odpravila v ambulanto, na Prvem obiskala dr. Nina Fokter Dovnik. Pred kratkim je prejela posebno priznanje Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO). Na specialističnem izpitu iz internistične onkologije, ki ga je opravljala lani v Madridu, je namreč dosegla največje možno število točk in bila najboljša med 360 kandidati iz vsega sveta. O izpitu, onkologiji, malih radovednostih, ki so prerasle v velike raziskave in delo, prehojenih poteh in željah za prihodnost se je pogovarjala z Mojco Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Potem ko je Rusija v bližini polotoka Krim zavzela tri ukrajinske ladje, je ukrajinski predsednik Petro Porošenko podpisal odlok o razglasitvi vojnih razmer za dva meseca, ki pa ga mora odobriti še parlament. Kaj se je zgodilo? V bližini polotoka Krim je najprej ladja ruske obalne straže trčila v ukrajinski vlačilec, nato pa so ruski specialci streljali in zasegli tri ukrajinske ladje – vlačilec in še dve manjši vojaški ladji. Rusija je potrdila uporabo strelnega orožja. Po trditvah Moskve so bili poškodovani trije ukrajinski mornarji, po trditvah Kijeva pa je ranjenih šest ljudi. O tem smo se pogovarjali z nekdanjim dopisnikom iz Moskve in odgovornim urednikom Prvega dr. Andrejem Stoparjem.
Neveljaven email naslov
