Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Ob jubileju odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont
Leta 1810 so v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Na dveh in pol hektarjih površine je tam zasajenih več kot 5000 različnih rastlinskih vrst iz Slovenija in vsega sveta, prvi predstavniki domače flore pa so bili tu zasajeni že leta 1810. Vodja vrta, dr. Jože Bavcon.
V prvem letu je bilu tukaj zavedenih 447 rastlinskih vrst, iz leta 1812 pa je v imeniku že 766 vrst, kar pomeni, da je Hladnik zelo hitro pridobival vrste. Pomembno je tudi to, da je 1813/14, ko so Ilirske province propadle, uspel zaradi poznanstev z avstrijskim botanikom Hostom, ki je bil med drugim cesarjev zdravnik, vrt ohraniti.
Botanični vrt tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Delavnice in vodenja za širšo javnost želijo izvesti tudi v poletnih tednih, v kolikor bodo razmere to dopuščale. Epidemija je namreč že v preteklih mesecih močno posegla v njihovo delo. Kljub temu v vrtu v prihodnost zrejo z optimizmom. Dr. Blanka Ravnjak.
Naša največja želja je še vedno, da se uredi del vrta kot neke vrste novo zeleno površino na Večni poti v bližini Biološkega središča, kjer je zemljišče še vedno rezervirano za novi Botanični vrt. Kratkoročni cilji pa so povečanje kadra, nadgrajevanje infrastrukture, bodisi v obliki novih rastlinskih vrst ali olajšanj, ko so novi stroji, kar je nujno za enostavnejše delovanje vrta.
Še pred vsemi začrtanimi cilji pa bo to soboto ob 18. uri tudi uradno potekalo praznovanje ob 210-letnici Botaničnega vrta, na katerem bodo odkrili kip Franca Hladnika, prvega vodje botaničnega vrta in zasadili potomko Marmontove lipe, ki jo je v Botanični vrt ob otvoritvi leta 1810 posadil guverner ilirskih provinc maršal Avguste Marmont.
Tudi nesreče in tragični dogodki so zaznamovali pretekle počitniške dneve ob jadranski obali. V črnogorskem Ulcinju sta v nesreči s t.i. gumijasto banano umrla dva slovenska državljana, ob slovenski obali sta se poškodovala dva kopalca pri skoku v vodo. Ob slovenski obali je sicer za varnost kopalcev precej dobro poskrbljeno na urejenih kopališčih, predlani se je Uprava RS za pomorstvo odločila, da bo tudi na območjih divjih plaž posebej označila območja, kjer sta plovba in sidranje prepovedana. V preteklih letih je bilo namreč preveč primerov, da so čolni zašli preblizu obale, ali so kopalci zaplavali predaleč stran od kopnega. Kopalci se lahko kopajo največ 150 metrov od obale, jadralci in morjeplovci morajo upoštevati varnostni pas ob obali, za kršitve so določene visoke globe. O nadzoru in zagotavljanju varnosti ob slovenski obali v času poletne sezone se je Bojan Leskovec pogovarjal z Aljošo Besednjakom, vodjo oddelka za pristaniško varnost pri Upravi RS za pomorstvo.
Ob 90 letnici Radia Slovenija in 60 letnici Televizije Slovenija odpiramo vrata oddajnikov RTV Slovenija na Nanosu, Kumu in Pohorju. V nedeljo bodo odprta vrata od 8:00 do 14:00 na Nanosu, 2. septembra na Kumu in 30. septembra na Pohorju. Vodjo službe oddajnikov in zvez Miran Dolene, ki se je za to priložnost oglasil v studiu Prvega, je razkril, da pripravljajo nagradno igro. Vsak obiskovalec bo prejel poseben kartonček, na katerem bo lahko zbiral žige z oddajnikov. Med najbolj zavzetimi planinci, ki bodo zbrali vse tri žige, bodo ob zaključku izžrebali nagrajence. Kakšna je nagrada lahko slišite v posnetku pogovora.
To poletje veliko gledamo v nebo v strahu pred neurji, strelami in točo. Nocoj pa imamo boljši razlog za opazovanje. Ne, ni še čas za tradicionalno štetje utrinkov. . Čeprav se na nočnem nebu že pojavljajo Perzeidi, ga bo meteorni roj najbogateje okrasil čez dva tedna. Zvezda večera bo danes naš naravni satelit, ki se bo skril v zemljino senco. Če nočnega neba ne bodo zakrivali oblaki, bomo lahko videli popoln lunin mrk, ki bo trajal od pol desetih do 13 minut čez enajsto zvečer. To bo najdaljši lunin mrk v tem stoletju. Seveda boste lahko krvavo luno opazovali od koderkoli, še prav posebno pa jo bo verjetno lepo opazovati s kakšnega observatorija. Javno opazovanje prvega popolnega Luninega mrka vidnega pri nas po letu 2015 bo na observatoriju Voglarji, več o tem in kaj vse še bomo poleg lune lahko opazovali na nočnem nebu, smo se pogovarjali s predsednikom astronomskega društva Nova Gorica Primožem Kukom.
Dan po vrnitvi domov smo se na Prvem pogovarjali z Janom Konečnikom, avtorjem popotniškega dnevnika Kje je Jan?
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Nekateri sindikati v Italiji, Španiji, Belgiji in na Portugalskem so za danes (ponekod pa tudi za jutri) napovedali stavko zaradi slabih delovnih razmer kabinskega osebja. Ryanair je o odpovedi letov sicer že pred dnevi obveščal svoje potnike. Razmere na italijanskih letališčih spremlja naš dopisnik Janko Petrovec. Preverili smo tudi, kakšne so v primeru odpovedanih letov pravice potrošnikov.
Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili, razlaga Nina Sankovič z ljubljanske Snage.
Na ameriški spletni strani 38 North, ki spremlja dogajanje v Severni Koreji, so kot dokaz, da je Severna Koreja začela delno razgradnjo jedrskih zmogljivosti objavili satelitske posnetke iz minulih dni. Na fotografijah je mogoče opaziti razgradnjo dela raketnega izstrelišča Sohae na severozahodni obali, kar naj bi bil prvi korak k uresničitvi zavez v junijskega vrha v Singapurju. A ne glede na vse diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba Drago Dakič Prelc opozarja, da je dogajanje zgolj dimna zavesa na odru svetovne geopolitične drame.
Mladi planinci letošnje poletje preživljajo na planinskih taborih v Podpeci na Koroškem, kjer osvajajo bližnje vrhove, se učijo planinske kulture v gorah, predvsem pa se družijo v naravi. V Podpeci se bo letos zvrstilo na desetine mladih planincev iz društev Savinjskega meddruštvenega odbora, naša koroška novinarka Metka Pirc pa je obiskala skupino iz Planinskega društva Celje Matica, ki tam biva prav zdaj. Zanimanje za planinske tabore je izjemno, vsa razpoložljiva mesta so zapolnili že spomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Zakaj banke ob najemu hipotekarnega posojila zahtevajo še gradbeno in uporabno dovoljenje za nepremičnino? Marsikdo si zaradi tega beli glavo. Kje naj dobim gradbeno in uporabno dovoljenje? Koliko časa bo trajal postopek pridobitve? V večstanovanjskih stavbah bi moral dovoljenji posredovati upravnik ali upravna enota. Praviloma ni težko dobiti uporabnega dovoljenja, če je vse v redu z gradbenim dovoljenjem. Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja – Združenja FIABCI Slovenija, Jože Podgoršek, pričakuje, da bo po poletju to vprašanje zelo aktualno in da bo pri sedmih od desetih nepremičnin dokumentacija pomanjkljiva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po primeru Kovinoplastike Lož, kjer naj bi sindikalnega zaupnika spremljali z detektivom, smo se pozanimali kakšne so pristojnosti detektiva. Detektivi svoje delo opravljajo na podlagi pogodbe ali pooblastilnega razmerja med naročnikom in detektivom. Med najbolj zanimive primere sodijo nadzori delavcev v času bolniške odsotnosti razlaga licencirani detektiv Dušan Poslek iz podjetja Detektiv Biro.
Luksuznih nepremičnin bo kmalu dovolj, novih gradenj za srednji razred pa ni od nikoder. Tako bo še naprej veliko povpraševanje ob omejeni ponudbi potiskalo cene navzgor. Pogovarjali smo se z direktorjem nepremičninske družbe Metropola-IN Zoranom Madonom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedski knjižničarji so sestavili poseben seznam avtorjev in avtoric s katerim skušajo nasprotovati ustaljenim tokovom podeljevanja Nobelove nagrade za literaturo.
Neveljaven email naslov
