Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje
Na obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea bosta Slovenija in ZDA s podpisom skupne izjave o zagotavljanju varnosti 5G omrežja poslali signal, da utrjujeta gospodarske in zlasti geopolitične vezi ter da delita podoben sum do kitajskih operaterjev, s katerimi so ZDA v odkritem konfliktu. Slovensko gospodarstvo v splošnem si želi, da bi slovenska vlada sicer še naprej ohranjala gospodarsko odprtost na obe strani, tako do ZDA kot Kitajske. Tudi gospodarska strategija v ožji krog trgov uvršča obe državi.
Dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve razmišlja: "Ta dinamika konflikta je nekaj, kar nikomur v EU ni povsem všeč. Če gledamo samo s stališča slovenskega gospodarstva, je podpis izjave med Slovenijo in ZDA izbira, s katero bi želeli odlašati. Interesi gospodarstva so ta trenutek, da se status quo na geopolitičnem prizorišču nadaljuje in lahko poslujemo z obema stranema – lahko temu rečemo neka tretja pot ali nevtralnost."
Nekateri gospodarstveniki se bojijo, da bi slovenska vlada ob navezovanju na ameriške interese pozabila na slovenske gospodarske interese na Kitajskem. Še najbolje pa bi bilo, da bi Slovenija vodila evropsko politiko do obeh polov, če bi kaj takega, kot je enotna evropska politika, sploh obstajalo. Do takrat je najbolje (in praksa tako kaže) voditi nekakšno politiko neuvrščenosti, pravi Tone Stanovnik, večinski lastnik podjetja Špica International:
"Neuvrščenost je neka dobra taktika, ki bi jo veljalo tudi v prihodnje zagovarjati, modro odpeljati te pogovore in se bolj navezati na evropske strategije, Evropa mora potegniti skupaj. Zdi se mi, da v tem trenutku, ko si podajajo kljuke – tako z leve Azije kot z desne Amerike – bi Evropa morala doseči skupno politiko."
Stanovnik opozarja, da lahko Evropa s skupno strategijo tudi na tehnološkem področju, ki si ga po tržni kapitalizaciji podjetij delita večinsko ZDA in nekaj Azija, doseže veliko več.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje
Na obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea bosta Slovenija in ZDA s podpisom skupne izjave o zagotavljanju varnosti 5G omrežja poslali signal, da utrjujeta gospodarske in zlasti geopolitične vezi ter da delita podoben sum do kitajskih operaterjev, s katerimi so ZDA v odkritem konfliktu. Slovensko gospodarstvo v splošnem si želi, da bi slovenska vlada sicer še naprej ohranjala gospodarsko odprtost na obe strani, tako do ZDA kot Kitajske. Tudi gospodarska strategija v ožji krog trgov uvršča obe državi.
Dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve razmišlja: "Ta dinamika konflikta je nekaj, kar nikomur v EU ni povsem všeč. Če gledamo samo s stališča slovenskega gospodarstva, je podpis izjave med Slovenijo in ZDA izbira, s katero bi želeli odlašati. Interesi gospodarstva so ta trenutek, da se status quo na geopolitičnem prizorišču nadaljuje in lahko poslujemo z obema stranema – lahko temu rečemo neka tretja pot ali nevtralnost."
Nekateri gospodarstveniki se bojijo, da bi slovenska vlada ob navezovanju na ameriške interese pozabila na slovenske gospodarske interese na Kitajskem. Še najbolje pa bi bilo, da bi Slovenija vodila evropsko politiko do obeh polov, če bi kaj takega, kot je enotna evropska politika, sploh obstajalo. Do takrat je najbolje (in praksa tako kaže) voditi nekakšno politiko neuvrščenosti, pravi Tone Stanovnik, večinski lastnik podjetja Špica International:
"Neuvrščenost je neka dobra taktika, ki bi jo veljalo tudi v prihodnje zagovarjati, modro odpeljati te pogovore in se bolj navezati na evropske strategije, Evropa mora potegniti skupaj. Zdi se mi, da v tem trenutku, ko si podajajo kljuke – tako z leve Azije kot z desne Amerike – bi Evropa morala doseči skupno politiko."
Stanovnik opozarja, da lahko Evropa s skupno strategijo tudi na tehnološkem področju, ki si ga po tržni kapitalizaciji podjetij delita večinsko ZDA in nekaj Azija, doseže veliko več.
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Odločba ustavnega sodišča s katero je razveljavilo prvi odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dopuščal, da se je zakon uporabljal tudi za nazaj, še vedno zelo odmeva. Tudi danes še ni znano na koliko zadev natančno bo vplivala. Tožilstva so doslej vložila 24 tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, 6 zadev je že pravnomočno končanih. Tožilci za zdaj še niso umaknili nobene tožbe, sodišča pa zaradi odločitve ustavnega sodišča še niso prekinila ali odločila v nobenem postopku. Ne na prvi ne na drugi stopnji. Jolanda Lebar se je o tem, kako bodo ravnali tožilci, pogovarjala z vodjo civilno finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu magistro Barbaro Lipovšek. Prav tožilci tega oddelka so odredili največ finančnih preiskav in vložili večino tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine. V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
Otroci nimajo le pravic, ampak tudi obveznosti. To bo še posebej v ospredju z začetkom novega šolskega leta, ki se nezadržno bliža. Domače naloge, učenje, slabe ocene, obšolske dejavnosti. S tem se za marsikaterega otroka, mladostnika in tudi njegove starše začenja nočna mora. Kakšne so pravice in obveznosti v trikotniku otroci – šola – starši? V studio smo povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov