Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
V tem tednu je postalo uradno, da farmacevtsko podjetje Lek (v lasti Novartisa) na Prevaljah ne bo širilo proizvodnje širokospektralnega antibiotika amoksiklav. Na Koroškem so šokirani in razočarani, vendar se je odločitev kljub zgrajeni stavbi nakazovala že nekaj časa. Lek je sicer ni podrobno pojasnil, napotil pa je na nadaljnje naložbe v proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu. Kako naj razumemo Lekovo odločitev? Dr. Dragan Kesič, strokovnjak za globalne trende v farmacevtski industriji, profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, pravi, da je Lekova prekinitev naložbe v tej fazi, ko je obrat že zgrajen, nenavadna v svetovnem merilu. Maja Derčar se je z njim pogovarjala tudi o razmerah na trgu generikov, pa o ključnih razlikah in tveganjih za oba slovenska farmacevta: Lek in Krko.
Teden dni slovensko javnost že muči vprašanje kako se je mogoče znebiti več deset milijonskih dolgov. Gre za reakcijo na potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo, v kateri je sodišče trem podjetjem v lasti družine Jankovič odpisalo okoli 29 milijonov evrov dolga. Zadevo je komentiral celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je zapisal, da si želi enakost pred zakonom, saj če tega ni, težko govorimo o pravni državi. Stroka pa pravi: če je sodišče delalo zakonito, potem komentar ni potreben. Inštitut poenostavljene prisilne poravnave pa očitno ne vsebuje dovolj varoval pred morebitnimi zlorabami. Jolanda Lebar se je o tem pogovarjala s pravnikom, odvetnikom Andrejem Simoničem.
Pravljice nas lahko spremljajo vse življenje. Mnogi se še spominjajo, kako sami večere preživeli ob poslušanju radijske pravljice Lahko noč, otroci, danes pa v kulturo poslušanja zvočnih zgodb uvajajo tudi svoje otroke. Oddaja Lahko noč, otroci je namreč na Prvem programu Radia Slovenija na sporedu prav vsak dan že 54 let, bogat arhiv pa vsako leto popestrimo tudi s projektom Lahko noč, otroci z Lahkonočnicami, ki prinaša nove izvirne pravljice priznanih slovenskih avtorjev. Naslednjih pet četrtkov za naše najmlajše (pa tudi starejše) pripravljamo prav posebna doživetja: pet novih pravljic bodo pred mikrofoni in kamerami v neposrednem prenosu pripovedovali legendarni slovenski dramski igralci.
Sklenila se je največja mednarodna konferenca, ki jo vsako leto pripravljata zunanje ministrstvo in Center za evropsko prihodnost. Blejski strateški forum je letos izpostavil vprašanje trajnostnega razvoja, o tej temi pa smo se ob robu foruma pogovarjali z Janezom Potočnikom, nekdanjim evropskim komisarjem, zdaj pa sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Eden izmed načinov, kako pristopiti k trajnostnemu razvoju je tudi prehod linearnega h krožnemu gospodarstvu. Gre za princip, po katerem različne vire zadržimo čim dlje v proizvodnem in potrošniškem procesu ter ob enem zadržimo njihovo vrednost, da s tem tudi gospodarski subjekti ne izgubijo motivacije.
Dandanes se drog več ne uporablja zgolj za zabavo in v prostem času. Vedno pogostejša je tudi uporaba za povečevanje produktivnosti in učinkovitosti v delovnem okolju. Terapevtskih skupin, ki bi se fokusirale na problematiko uporabe drog med delovnim procesom do danes še nimamo, vendar Zavod Pelikan načrtuje projekte, ki bodo v to usmerjeni, ugotavlja Lara Gril v prispevku. Mladi so še vedno tisti, ki se z drogami srečujejo največ, prav zaradi radovednosti. Obdobje eksperimentiranja po večini zapustijo brez posledic, vendar se ob neprevidnosti in neodgovornem ravnanju lahko pojavi odvisnost in druge psihološke posledice. Pri DrogArtu beležijo večjo odgovornost pri uporabi drog.
Ob svetovnem dnevu spolnega zdravja predstavljamo rezultate najnovejše raziskave o spolnem vedenju srednješolk in srednješolcev. Glede na to, da v naših šolah ni sistematične in celovite spolne vzgoje, ki zvišuje starost pri prvem spolnem odnosu, zmanjšuje število spolno prenosljivih okužb, splavov in neželenih nosečnosti, mladi pa poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti, se sprašujemo, kakšna so stališča do spolnosti in ljubezenskih razmerij ter kakšne so izkušnje slovenskih najstnic in najstnikov. Bi nas moralo skrbeti? Urška Henigman. foto: stokpic/pixabay
S pozivom h končanju širitvenega procesa Evropske unije na Zahodni Balkan se je sinoči sklenil 14. Blejski strateški forum. Ob napredku Severne Makedoniji in Albanije je na preizkušnji kredibilnost Unije, ki bo predvidoma oktobra dala odgovor, ali bo tudi za ti dve državi odprla svoja vrata ali pa je pripravljena nase prevzeti tveganje, da svoj vpliv v zahodnobalkanski regiji skušajo uveljaviti druge sile. Tudi letos je slovenska diplomacija s forumom razgrnila polje svoje strateške usmerjenosti - da ne cilja le k razpletanju regionalnih problematik, ampak tudi globalnih, zlasti ko gre za ohranjanje multilateralizma in spodbujanja trajnostnega razvoja. Komentar je pripravil Luka Robida.
Pred natanko tednom dni se je v koprskem pristanišču zasidrala ameriška vojaška ladja USS Porter. Glavni namen prihoda več kot 150 metrov dolgega rušilca v Slovenijo je bila krepitev slovensko-ameriških odnosov in prikaz trajne zavezanosti obeh držav k miru in stabilnosti v regiji. Obiskal jo je Jure Čepin.
Trenutno ne obstaja zakon, ki bi natančno opredeljeval, kako in kje naj se vozijo. Na cestah so prepočasni, na pločnikih prehitri, na kolesarskih stezah naj ne bi bilo dovolj prostora.
Državna revizijska komisija (DRK) je sodišče oziroma tribunal, ki razsoja o tem, ali so bila javna naročila v katerikoli fazi postopka javnega naročanja zakonita. Njene odločitve so dokončne. Zaradi pritiskov in javno izraženih dvomov o kompetentnosti DRK je aprila z mesta predsednika odstopil Borut Smrdel. Nov mandat je pripadel Samu Červeku, ki je DRK vodil že med 2006 in 2008. Tako kot takrat ga tudi zdaj čakajo odločitve pri razpisih na velikih infrastrukturnih projektih, informatiki in v zdravstvu.
Ob pričetku novega šolskega leta so Ekologi brez meja s svojimi izobraževalnimi gradivi nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, saj se vse več učiteljev in staršev pritožuje zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem odpadkov v vrtcih in šolah. K ukrepanju so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S predstavnico Ekologov brez meja Katjo Sreš se je pogovarjala Martina Černe.
3. septembra leta 301 je bila ustanovljena Republika San Marino, najstarejša republika na svetu, ki obstaja še danes. Posebna je zaradi marsičesa – ni le ena najmanjših držav na svetu, ampak imajo vladarji tam tudi najkrajši mandat, prebivalci pa največ avtomobilov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov