Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa
Tudi mladi so poraženci korona obdobja, je sporočilo predstavnikov mladih ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga že 20 let na pobudo Organizacije združenih narodov obeležujemo z namenom, da lahko mladi opozorijo nase in reazmere, v katerih živijo. V Sloveniji sicer živi okoli 312 tisoč mladih, starih med 15 in 29 let, kar predstavlja 15 % slovenskega prebivalstva. Skupina je zelo heterogena, pravi v.d. direktorice Urada za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dolores Kores.
"So pa v njej gotovo ranljive skupine, ki jim moramo posvetiti dodatno pozornost. Tu so invalidi, mladi iz socialno šibkega okolja in s slabimi družinskimi razmerami, veliko pa je tudi t. i. skritih ranljivih skupin."
Med njimi na primer opisniki, mladi z zdravstvenimi težavami, mlade družine, tisti, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje …
"V Sloveniji se sistemsko srečujemo s stanovanjsko problematiko, predvsem med mladimi. Če bi pogledali statistiko: danes vsak drug mlad živi še vedno pri starših. Če potegnemo vzporednico, je bilo takih ob osamostvojitvi leta 1991, 20 odstotkov."
Koresova upanje polaga v napovedane spremembe stanovanjske zakonodaje, a epidemija in zaustavitev gospodarstva sta pri nas še poglobila težave, na katere mladi opozarjajo že nekaj časa: težek prehod na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in reševanje stanovanjskega vprašanja.
"Med epidemijo sem bila upravičena do nadomestila, a po njej dela ni bilo veliko, zato sem zaprla s. p. To obdobje je zelo spreminilo moj način življenja, morala sem se iz najemniškega stanovanja preseliti nazaj domov, že drugič zaradi brezposelnosti".
Takšne in podobne zgodbe so te mesece poslušali na Sindikatu Mladi +, kjer opozarjajo na to, da je bilo junija letos na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih več kot 18 tisoč brezposelnih, starih med 15 in 29 let. To predstavlja skoraj 20 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Brezposelnost se je v zadnjem letu sicer povečala v vseh starostnih skupinah, v povprečju za dobrih 26 %, med mladimi kar za slabih 44. Tea Jarc, predsednica Sindikata mladi +. 7.330 mladim se je je v prvem polletju iztekla pogodba za nedoločen čas, več kot 4 tisoč jih je dolgotrajno brezposelnih, le slaba polovica brezposelnih mladih jih prejema denarno socialno pomoč, 18 % denarno nadomestilo. Po mnenju predsednice sindikata mladih Tea Jarc so bile spodbude za študente in samostojne podjetnike v času koronakrize dobrodošle, a ne zadostne, saj si gospodarstvo in trg dela še nista opomogla. Zato dodaja:
"Na žalost so mladi vedno poraženci, ko pride do trga dela in predvsem ko udari kriza. So prvi, ki ne dobijo priložnosti, prvi, ki so odpuščeni, tisti, ki zaradi svojih prekarnih oblik dela velikokrat ne dobijo nadomestil ali denarne socialne pomoči."
Ali nismo bili oz. nismo vsi v istem čolnu, smo vprašali tudi predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in pomočnika rektiorja univerze v Ljubljani dr. Tomaža Deželana:
"Dejansko se je tudi v času covida-19 pokazalo to, kar se pokaže v kriznih dogodkih. Vedno nekdo stopi prej v čoln in za nekoga zmanjka prostora. Ko je kriza, zmanjka sredstev še prej kot sicer in zmanjka jih za tiste, ki so najšibkejši. Tudi v tem primeru so mladi na tisti strani, ko je zanje nekoliko manj kot za druge. Čeprav v politiki večkrat zaznamo nek implicitni medgeneracijski konflikt, predvsem med mladimi in starejšimi, sta ravno ti dve populaciji tisti, ki jima gre najslajše. Tudi v tej situaciji."
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Lovro Kuhar, ki je ustvarjal pod psevdonimom Prežihov Voranc je še danes pomemben del identitete Slovencev. Za Korošce, od koder izhaja, pa je vedno pomenil še nekaj več. 130 let je minilo od njegovega rojstva in ob tej priložnosti se srečujejo na Prežihovi bajti. Letos že okroglih, 20-tič. Na srečanju je bila tudi naša dopisnica Metka Pirc.
To poletje zaznamuje velika suša, ki klesti kmetijske posevke, zaradi nje pa so vodnjaki v številnih krajih povečini suhi. Prenekatera gospodinjstva redukcije vode rešujejo z zbiralniki deževnice, s katero lahko zadovoljijo tudi dve tretjini dnevnih potreb po vodi. Povprečno gospodinjstvo kar četrtino vode iz vodovodnega omrežja porabi za splakovanje stranišča. Deževnico lahko torej uporabimo za splakovanje sanitarij, pranje perila, za zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Dobra lastnost deževnice je tudi ta, da je mehka, da ne vsebuje vodnega kamna in klora ter železa, mangana in drugih kovin. Več o zbiralnikih deževnice v tokratni Aktualni temi.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.
Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.
Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.
"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.
Neveljaven email naslov