Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug
Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.
Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.
Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:
"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."
V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.
Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:
"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."
Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.
"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."
Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.
Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V italijanskih šolah si prizadevajo za enometrsko razdaljo med poukom, ki jo bodo zagotavljali z dodatnimi prostori v občinski lasti, v skrajnih primerih s prednapetimi zunanjimi konstrukcijami, s prepolavljanjem razredov in z 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Uporaba maske bo obvezna pri vseh učencih in dijakih od 6. leta naprej pri vseh prehodih po šoli – pri pouku pa takrat, ko ne bo zagotovljene enometrske razdalje. Krizni ukrepi v šolstvu bodo državo stali skoraj tri milijarde evrov, sistem pa predvideva tudi okoli 100 tisoč novih zaposlitev. Pri sumu na okužbo bodo otroka osamili, obvestili starše in zdravstvene oblasti, sošolci in družinski člani pa bodo praviloma morali v karanteno in na testiranje. Poroča Janko Petrovec.
Začasno bodo zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej, in več kot 30 tisoč novih šolskih slug
Šole po Italiji se bodo septembra znova odprle. Pouk se bo začel 14. septembra, od prvega septembra dalje pa se bodo začele dopolnilne ure za učence, ki ob koncu prejšnjega šolskega leta niso dosegli zahtevanih ciljev.
Ponovno odprtje šol je postalo prioriteta tako za politiko kot za družbo. Gre za napor vse skupnosti, v katerem so soudeleženi vrh vlade, ministrstva za šolstvo in zdravje, deželne in lokalne oblasti. Pri tem je treba upoštevati tudi številne zamude pri modernizaciji naših šol, ki so nastale v zadnjih desetletjih. Zato je zdajšnja kriza protislovno tudi priložnost, da nadoknadimo zamujeno, nam je v pogovoru za RTV Slovenija povedal Agostino Miozzo, koordinator Strokovno-znanstvenega sveta vlade, ki pripravlja smernice za ponovni zagon pouka.
Toda učilnice niso povsod dovolj velike, da bi v njih lahko zagotovili enometrsko razdaljo med učenci. Zato nova vladna uredba nalaga občinskim oblastem, da šolam pomagajo pri iskanju dodatnih prostorov. Agostino Miozzo:
"Gre za občinske knjižnice in ostale javne prostore, ki jih je moč preurediti v začasne učilnice. Razpolagamo tudi s prednapetimi konstrukcijami Civilne zaščite, ki jih lahko dostavimo šolam, kjer drugih možnosti nimajo."
V Italiji je 8 tisoč osnovnih in srednjih šol, toda z dislociranimi enotami in podružnicami število naraste na 42 tisoč enot. Obiskuje jih 8 milijonov učencev in dijakov, ki jim morajo v vseh šolskih situacijah zagotoviti enometrsko razdaljo. Zlasti pri pouku: v ta namen naj bi z izrednega komisariata šolam po državi dobavili 2,5 milijona novih enojnih šolskih klopi. Ponekod naj bi jih dobili šele oktobra, čeprav se bo pouk začel že 14. septembra.
Po zadnjih novicah z Ministrstva za šolstvo bodo v italijanskih šolah jeseni vsaj začasno zaposlili več kot 60 tisoč novih učiteljev, kar je skoraj za desetino več kot doslej. In zaposlili bodo več kot 30 tisoč novih šolskih slug – te bi lahko primerjali s slovenskim šolskim hišnikom. Predsednik italijanskega Nacionalnega združenja ravnateljev Antonello Giannelli je v pogovoru za RTV Slovenija povedal:
"Šole bo po novem treba bolje in večkrat čistiti in razkuževati. To ni nič posebnega, saj smo se že naučili, da virus lahko uničimo s skrbnim čiščenjem. Toda to mora nekdo tudi opraviti, za to pa potrebujemo več ljudi."
Ravnatelji so po italijanskih šolah dolžni tudi zagotoviti enosmerne poti do učilnic, jedilnice in telovadnice. Saj, telesna vzgoja: pri njej obrazna maska ne bo potrebna, zato pa bo zapovedana razdalja kar dva metra.
"Med telovadbo se bo treba izogniti vsem dejavnostim, pri katerih je potreben telesni stik. Zato: nobenega nogometa ali košarke; morda bomo dovolili odbojko, a tudi to se mi zdi na meji. Prednost bomo vsekakor dali individualni telovadbi, ki jo je mogoče izvajati na mestu, saj bo treba upoštevati razdaljo dveh metrov."
Telesna vzgoja bo ena od izjem, ko učencem ne bo treba nositi maske. Tudi pri kosilu seveda ne. Izjeme bodo otroci z astmo ali kakšnimi drugimi osebnimi okoliščinami. Pri pouku v učilnicah pa bodo masko lahko sneli šele takrat, ko bo zagotovljena medsebojna razdalja en meter. In to velja za vse učence od 6. leta starosti naprej.
Izredni ukrepi, ki jih je vlada Giuseppeja Conteja že sprejela za zagotavljanje varnega pouka v italijanskih osnovnih in srednjih šolah, bodo sosednjo državo po besedah Ministrice za šolstvo Lucie Azzolina stali 2,9 milijarde evrov.
Dr. Damjan Osredkar je nevrolog za otroke. Ko smo ga obiskali na Pediatrični kliniki, ni mogel skriti navdušenja nad napredno terapijo, ki je zdaj na voljo tudi v Sloveniji. Sprejel nas je z besedami: »Vidim, da se tudi v težkih časih med epidemijo na marsikaterem medicinskem področju odvijajo zelo dobre zgodbe!« Doktorju Osredkarju prikimavamo tudi na Prvem. Za današnji prednovoletni čas je kolega Iztok Konc je izbral tri dosežke slovenske medicinske stroke, ki nam v času, ko nas skrbi za slovenski zdravstveni sistem, upravičeno vlivajo upanje in optimizem. Foto: Radio Slovenija, Prvi
9. julija 2017 ste bralke in bralci MMC-ja lahko prebrali prvi popotniški zapis, imenovan 'Šef, jaz grem'. Skupno oseminpetdeset ponedeljkov ste lahko spremljali enoletno potovanje Jana Konečnika, takrat novinarja TV Slovenija, ki je za svojo izhodiščno destinacijo izbral Mehiko. Že takrat – kot pravi Jan – so bili odzivi izredno pozitivni. Zdaj je te zbral v knjižni obliki, imenovani tako kot popotniški blog 'Kje je Jan?', ter dodal še kakšen nov spomin, ki ni našel svojega mesta v spletnem blogu. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Napisala je več kot tisoč besedil za popevke in šansone. Podpisala se je tudi pod zimzelene skladbe kot so Pegasto dekle, Brez besed, Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, Samo nasmeh je bolj grenak in Poletna noč. Študirala je arhitekturo, poizkusila se je tudi v vlogi novinarke. Na našem radiu je pripravljala oddaje Večerni utrinek, Kulinarični utrinki in Elzine hrustljave misli.
Poročali smo že, da se je včeraj v državnem zboru zapletlo pri imenovanju petih programskih svetnikov in petih članov nadzornega sveta, ki so jih predlagale politične stranke. Mandatno-volilna komisija je namreč izbrala le kandidate strank SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS. Poslanci opozicijskih strank KUL-a so podpredsedniku državnega zbora Branku Simonoviču pred imenovanjem predlagali, naj sejo prekine. Ker tega ni storil, so obstruirali sejo. Koalicija pa je imela za imenovanje novih članov programskega in nadzornega sveta dovolj glasov.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.
23-tega decembra 1991 je takratna skupščina sprejela in razglasila ustavo samostojne republike Slovenije. Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja tako imenovana pisateljska ustava. Projekt ustave je nadaljeval Demos, ki je marca 1990 predstavil svojo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo. Vodil jo je doktor France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področjih. Skupino je vodil Peter Jambrek, v njej so bili še Franci Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič ter Lojze Ude. Strokovni tajnik komisije je bil Miro Cerar. Skupina je pripravila osnutek ustave, ki ga poznamo pod imenom »Podvinska ustava«. Spomine na takratne dogodke obujajo Franci Grad, Tone Jerovšek ter delegata in člana ustavne komisije Darja Lavtižar Bebler in Tone Anderlič. Sedanje izzive ustavnega sodišča pa predstavlja predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto.
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda.
O božičnici, ki je prišla, še bo prišla ali pa tudi ne bo prišla na račune zaposlenih, se pogovarjamo z Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam. Kakšna so pravila za izplačilo božičnice v gospodarstvu, kakšna v javnem sektorju in javni upravi? Kakšno stališče ima do zniževanja višine božičnice zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaposlenega zaradi starševskega dopusta?
Ste svoje delnice, zamenjane za certifikate, ki smo jih prejeli ob lastninjenju pred skoraj 30-imi leti, že prenesli na svoj trgovalni račun v eno izmed borznih hiš? Najverjetneje je odgovor pritrdilen, če pa odkimavate, pa lahko to storite najkasneje do 31. decembra letos. Za tiste, ki pri prenosu potrebujete kakršnokoli pomoč, naj bi poskrbela Klirinško depotna družba, ki pa je zasuta s klici in elektronskimi poštami.
30 let je minilo, odkar je Slovenija postala mednarodno priznana država. Po osamosvojitveni vojni so nas najprej priznale države, ki so se prav tako še borile za samostojnost, oziroma mednarodno priznanje: Hrvaška, Litva, Latvija, Estonija, Gruzija, Ukrajina. Pa vendar je bila prelomnica v procesu mednarodnega priznanja Slovenije, ko so našo državo priznale države Evropske unije in še nekatere zahodne države. O procesu mednarodnega priznanja naše države smo se pogovarjali s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Film Kekec iz leta 1951 ni bil prelomen samo zato, ker je bil prvi mladinski celovečerec pri nas, pač pa je osvojil tudi prvo filmsko nagrado, in sicer na Beneškem filmskem festivalu v kategoriji mladinskih filmov. Zakaj so si ustvarjalci izbrali ravno literarno predlogo Josipa Vandota za izhodišče oziroma za tematiko filma? Odločitev je bila tesno povezana s filmskim žanrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V galeriji Kresija v Ljubljani je odrta razstava ob 60-letnici izida prvega albuma Asterix. Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov (no, seveda piratskih prevodov sem ne prištevamo), v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil. Avtorja tega najbolj znanega galskega junaka sta René Goscinny in Albert Uderzo. Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki. Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Neveljaven email naslov