Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Teden vseživljenjskega učenja

09.09.2020

Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.

Ob Tednu vseživljenjskega učenja bo dogodkov letos manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta

Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta.

Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja:

"Koncept parade učenja je bil, da bi na javnem mestu, kjer dosežemo tudi veliko več ljudi, uprizorili množični dogodek. Da je veliko nastopov na odru, veliko delavnic, stojnic in podobnega, kar ljudi privablja. Seveda pa letos vse skupaj deluje nekoliko drugače. Na vseh teh lokacijah doživljamo veliko veselja, veliko volje za druženje na nov način z vsemi varnostnimi ukrepi, a z nezmanjšanim sporočilom, da je učenje resnično naš spremljevalec na vseh življenjskih poteh."

Kljub temu, da zaradi epidemije novega koronavirusa del dogodkov poteka virtualno, je po besedah sogovornice trenutna družbena in zdravstvena kriza lahko tudi priložnost za vseživljenjsko učenje. Pa se pomena vseživljenjskega učenja dovolj zavedamo?

"Žal ne morem odgovoriti pritrdilno. Statistika sicer kaže, da je Slovenija sicer med uspešnejšimi državami v EU, a vendar je še marsikaj za postoriti. Ravno v tem pogledu, da bi ljudi navdušili, da bi jih spodbudili, da bi jim povedali, da ni ovir, da strah ni potreben. Da izobraževanje odraslih ni enako kot šolsko izobraževanje, kjer je bilo veliko treme, strahu in pedagoškega pristopa. Andragoški pristop, delo z odraslimi, je bistveno drugačno."

Je vseživljenjsko učenje zgolj odgovornost posameznika ali tudi podjetij? V kolikšni meri ta investirajo v svoje zaposlene? Zvonka Pangerc Pahernik:

"Vsekakor je ta odgovornost deljena. In v tem je marsikaj tudi zapisano v nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Tam je zapisano, da so odgovorni vsaj trije: posameznik, država in zaposlovalci. Ti do neke mere vlagajo v izobraževanja zaposlenih. Toda doživljamo enako sliko kot tudi sicer. Tisti, ki že imajo doseženo relativno visoko izobrazbo, so deležni dodatnih usposabljanj. Zato je vloga države pomembna pri tistih, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe. Da poskrbi za to, da zagotovi predvsem evropska sredstva in s pomočjo teh sredstev te zaposlene vpelje v proces svetovanja, kjer odkrijejo, kaj že znajo in kaj bi bilo zanje najbolje. In potem z roko v roki z zaposlovalcem poskrbijo za nadgradnjo teh kompetenc."

Naj vas tudi tale prispevek spodbudi, da v naslednjih petih tednih obiščete katero od prireditev v vašem okolju. Koledar prireditev najdete na spletni strani tvu25.acs.si ali pa, če v iskalnik vpišete Teden vseživljenjskega učenja.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Teden vseživljenjskega učenja

09.09.2020

Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.

Ob Tednu vseživljenjskega učenja bo dogodkov letos manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta

Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta.

Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja:

"Koncept parade učenja je bil, da bi na javnem mestu, kjer dosežemo tudi veliko več ljudi, uprizorili množični dogodek. Da je veliko nastopov na odru, veliko delavnic, stojnic in podobnega, kar ljudi privablja. Seveda pa letos vse skupaj deluje nekoliko drugače. Na vseh teh lokacijah doživljamo veliko veselja, veliko volje za druženje na nov način z vsemi varnostnimi ukrepi, a z nezmanjšanim sporočilom, da je učenje resnično naš spremljevalec na vseh življenjskih poteh."

Kljub temu, da zaradi epidemije novega koronavirusa del dogodkov poteka virtualno, je po besedah sogovornice trenutna družbena in zdravstvena kriza lahko tudi priložnost za vseživljenjsko učenje. Pa se pomena vseživljenjskega učenja dovolj zavedamo?

"Žal ne morem odgovoriti pritrdilno. Statistika sicer kaže, da je Slovenija sicer med uspešnejšimi državami v EU, a vendar je še marsikaj za postoriti. Ravno v tem pogledu, da bi ljudi navdušili, da bi jih spodbudili, da bi jim povedali, da ni ovir, da strah ni potreben. Da izobraževanje odraslih ni enako kot šolsko izobraževanje, kjer je bilo veliko treme, strahu in pedagoškega pristopa. Andragoški pristop, delo z odraslimi, je bistveno drugačno."

Je vseživljenjsko učenje zgolj odgovornost posameznika ali tudi podjetij? V kolikšni meri ta investirajo v svoje zaposlene? Zvonka Pangerc Pahernik:

"Vsekakor je ta odgovornost deljena. In v tem je marsikaj tudi zapisano v nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Tam je zapisano, da so odgovorni vsaj trije: posameznik, država in zaposlovalci. Ti do neke mere vlagajo v izobraževanja zaposlenih. Toda doživljamo enako sliko kot tudi sicer. Tisti, ki že imajo doseženo relativno visoko izobrazbo, so deležni dodatnih usposabljanj. Zato je vloga države pomembna pri tistih, ki imajo nizko stopnjo izobrazbe. Da poskrbi za to, da zagotovi predvsem evropska sredstva in s pomočjo teh sredstev te zaposlene vpelje v proces svetovanja, kjer odkrijejo, kaj že znajo in kaj bi bilo zanje najbolje. In potem z roko v roki z zaposlovalcem poskrbijo za nadgradnjo teh kompetenc."

Naj vas tudi tale prispevek spodbudi, da v naslednjih petih tednih obiščete katero od prireditev v vašem okolju. Koledar prireditev najdete na spletni strani tvu25.acs.si ali pa, če v iskalnik vpišete Teden vseživljenjskega učenja.


14.11.2015

Državni sekretar Boštjan Šefic o Parizu

Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.


14.11.2015

Dopisnica Erika Štular iz Pariza

Prvi vtisi dopisnice Erike Štular v pogovoru z Matejem Šurcem.


14.11.2015

Klemen Grošelj

Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.


14.11.2015

Odziv zunanjega ministra Karla Erjavca

Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.


14.11.2015

Dopisnik Matjaž Trošt o dogodkih v Parizu

V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.


14.11.2015

Slovenski znakovni jezik

14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.


12.11.2015

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.


11.11.2015

Šahovski dogodek

Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.


09.11.2015

O eksodusu iz Afganistana

Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.


28.10.2015

Pisane smrdečke

Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.


13.10.2015

Richard Ochieng Odiere

Pogovor s kenijskim nevladnikom o botrstvu v Keniji.


13.10.2015

Prenovljeni Škocjanski zatok

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.09.2015

Red Army Orchestra prihaja v Ljubljano

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.


03.09.2015

Minimalna plača

Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.


22.08.2015

Z ukrajinskimi in in beloruskimi otroki na Debelem rtiču

Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.


22.08.2015

Z ukrajinskimi in in beloruskimi otroki na Debelem rtiču

Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.


22.08.2015

Tomo Križnar piše novo knjigo

Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.


22.08.2015

Tomo Križnar piše novo knjigo

Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.


21.08.2015

Tomislav Đorđević, podmorničar

Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.


21.08.2015

Tomislav Đorđević, podmorničar

Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.


Stran 220 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov