Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je. Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).
"Trenutno sem v zelo ustvarjalnem obdobju!"
Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je. Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih najnovejših pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je. Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).
"Trenutno sem v zelo ustvarjalnem obdobju!"
Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je. Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih najnovejših pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).
Teksašani so na Super torek 3. marca presenetili, ker so kljub drugačnim napovedim dali prednost Josephu Bidnu pred Berniem Sandersom. Teksas pa bo v ospredju slovenske pozornosti prihodnji teden. Ne le zaradi slovenske košarkarske zvezde Luke Dončića, ampak tudi zaradi slovensko-teksaške poslovne konference in projekta Teksas čuti Slovenijo, povezanega z Dončićevim matičnim klubom Dallas Mavericks. Mitom, zgodovini in aktualnemu političnemu trenutku v Teksasu namenjamo nekaj minut.
V Kemisu so doslej ves čas zatrjevali, da je odklop elektrike zgolj zaradi črne gradnje enega od objektov, to je bazena za požarno vodo, nesmiseln. Vendar smo dobili informacijo, da v inšpekcijski odločbi, ki jo je izdal gradbeni inšpektorat, jasno piše, da črna gradnja ni le objekt C, torej bazen, temveč tudi objekt A, torej glava stavba za skladiščenje odpadkov, stavba B pa nima uporabnega dovoljenja. To torej pomeni prepoved obratovanja za Kemis, čeprav tam za zdaj zatrjujejo, da odločbe še nimajo.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje zdaj pospešeno iščejo vse, ki so bili v tesnejših stikih z okuženim Slovencem. Okužba se bo zagotovo širila, kako hitro in kako široko je odvisno od gibanja okuženega in njegovih stikov z drugimi. Včeraj je kljub nenehnim opozorilom, naj vsi, ki sumijo na okužbo ne čakajo v čakalnicah pripel osebno k zdravniku v enega od ljubljanskih zdravstvenih domov.
Kako izboljšati prepoznavanje in zdravljenje redkih bolezni, je v zadnjih letih postalo prioriteta in eden od pomembnejših izzivov, prepoznanih tudi na nivoju Evropske unije in nacionalnih vlad. Letošnja že šesta nacionalna konferenca ob evropskemu dnevu redkih bolezni (ta dan sicer obeležujemo 29. februarja), ki je bila včeraj na Brdu pri Kranju, je predstavila izzive in težave s katerimi se soočajo tako zdravniki kot bolniki z redkimi boleznimi ter njihovi svojci. Prispevek je pripravila Petre Medved.
V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov. O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so bili na Brdu v ospredju prejemniki priznanj za delo v sistemu zaščite in reševanja. Najvišje priznanje je dobil Maks Lešnik, dolgoletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci, ki je sedem desetletij prepleten z gasilstvom. Dobitnik Kipca civilne zaščite za življenjsko delo je v pogovoru z Aljano Jocif vznemirjeno priznal, da je kipec potrdil njegovo predanost gasilstvu.
Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Novi koronavirus je že nekaj časa glavna tema različnih spletnih popotniških forumov in popotniških skupin na družabnih omrežjih. Ali zdravstveno zavarovanje za tujino krije tudi zdravljenje zaradi epidemij? Ali zavarovanje rizika odpovedi potovanja še pride v poštev, če na primer prihodnji teden letimo z italijanskih letališč? Kaj pravzaprav krije in česa ne zavarovanje za primer odpovedi potovanj? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili predstavniku Slovenskega zavarovalnega združenja Petru Filipu Jakopiču.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec. Jure K. Čokl in astrofizičarka dr. Andreja Gomboc.
V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 mio evrov, od tega je bila preko dosedanjih razpisov, porabljena samo četrtina sredstev. Da bi spodbuditi zanimanje za podpore za sanacijo gozdov, ureditev gozdnih vlak, vlaganja v gozdne prometnice, nakup sadik, vlaganja v pred- industrijsko predelavo lesa in v nakup mehanizacije za sečnjo, je kmetijsko ministrstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zavodom za gozdove in Zvezo lastnikov gozdov izvedlo serijo terenskih predstavitev razpisov na področju gozdarstva.
Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.
Zagorski župan Matjaž Švagan predvideva ukrepe, usmerjene v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, v Trbovljah pa se ukvarjajo z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, saj ocenjujejo, da sta glavni vir onesnaženja individualna kurišča in promet. Županja Trbovelj Jasna Gabrič pa vse bolj ugotavlja, da je lokalna skupnost preveč prepuščena sama sebi.
Po podatkih NIJZ je bilo mesto Hrastnik od vseh mest s prekomerno onesnaženim zrakom tisto mesto, ki je imelo med letoma 2016 in 2018 najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni pred Trbovljami in Mariborom. Kljub temu je izpadlo s seznama ogroženih mest, saj merilna naprava, ki jo je ARSO postavil sredi športnega parka, ne zaznava več dovolj visoke onesnaženosti zraka. O onesnaženosti zraka smo se pogovarjali s Simono Perčič, dr. med. iz NIJZ, z Alenko Forte, dr. med. iz Zdravstvenega doma Trbovlje, ki je z nami delila izkušnje iz svoje dolgoletne zdravniške prakse na območju z največjo onesnaženostjo zraka in z Markom Funklom, županom Hrastnika, ki bi rad dosegel, da bi ARSO kakovost zraka meril na lokaciji, ki bi bila glede onesnaženosti primerljiva z drugimi onesnaženimi mesti, ne pa sredi športnega parka.
Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi končno tudi določil pravila uporabe lahkih električnih vozil, to je skirojev in koles na električni pogon. Električnim vozilom se ne moremo izogniti, zato je treba najti način, na katerega bodo lahko sobivala z drugimi udeleženci v prometu.
Včeraj se je v Londonu začelo prvi krog zaslišanj v zvezi z zahtevo po izročitvi Juliana Assangea Združenim državam, končno odločitev o tem pa naj bi sodišče sprejelo do začetka poletja. V ZDA je ustanovitelj Wikileaksa med drugim obtožen vohunjenja in zarote, za kar mu grozi do 175 let zapora. Kot je znano je Wikileaks objavil več kot milijon tajnih diplomatskih depeš in vojaških dokumentov, od katerih mnogi razgaljajo nezakonito ravnanje in kršenje človekovih pravic zlasti ameriške vlade, vojske, vladnih ustanov in mednarodnih korporacij in tudi drugih vlad. Od leta 2012 do lani je bil Assange na ekvadorskem veleposlaništvu, kamor se je zatekel potem, ko je Švedska vlada zahtevala njegovo izročitev zaradi obtožb o domnevnih posilstvih. Ameriške oblasti so medtem sestavile tajno obtožnico proti njemu, Švedska je od pregona odstopila, in ko mu je Ekvador po pritisku ZDA odrekel gostoljubje, ga je britanska policija aretirala kar na ekvadorskem veleposlaništvu. Čeprav v slabem zdravstvenem stanju so ga zaprli v samico v enem najbolj varovanih zaporov na otoku, kot najhujšega kriminalca. Tisti, ki so ga obiskali, so poročali o njegovem slabem zdravstvenem psihofizičnem stanju, posebni poročevalec ZN Melzer je opozoril na očitne znake psihološkega mučenja in kršitve človekovih pravic Assangeu, ki mu je v zaporu grozila smrt. Vseskozi in tudi zdaj ob sojenju se vrstijo protesti, kajti, kot je dejal sam Assange v biografiji, ki je te dni v slovenskem prevodu izšla tudi pri nas, »ne gre zame, gre za nekaj večjega.« To 'večje' so svoboda novinarstva in medijev, vprašanje človekovih pravic, prava in enakopravnosti pred zakonom ter demokracije v najširšem pomenu besede. O tem se je Drago Balažič pogovarjal z nekdanjim novinarjem Dela, komentatorjem, dopisnikom in publicistom Brankom Sobanom.
O tem, kako pomembne so rastline za nas ljudi, verjetno ne razmišljamo pogosto. A vendar nam zagotavljajo hrano, zrak, tudi obleko, in so primarni vir energije. Letošnje leto pa je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. Zaskrbljujoč je podatek, da zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 % svetovnih prehranskih pridelkov, okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo. Jernejka Drolec.
Neveljaven email naslov