Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Po podatkih Statističnega urada je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel 13 kilogramov užitnih živil. Podatki tudi kažejo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina pa v gostinskih obratih. Gre za družbeni in ekonomski problem. Ko zavržemo hrano, namreč zavržemo tudi vsa sredstva, ki smo jih vložili v njeno proizvodnjo. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja pa opozarja, da gre tudi za velik okoljski problem:
»S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«
Zavržena hrana je problem vseh deležnikov od vil do vilic oziroma od pridelovalca, predelovalca, trgovca, gostinca, javnih ustanov in na koncu tudi potrošnika. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji potrošniki odgovorni za največji delež zavržene hrane. A svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj, ugotavlja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Cilj Združenih narodov in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, je nujno sodelovanje potrošnikov, ki morajo spremeniti nakupovalne navade. V Zvezi potrošnikov ljudem zato svetujejo:
»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«
To, da ljudje mečejo hrano v smeti, najtežje razumejo tisti, ki pri nas živijo v revščini in si ne morejo privoščiti niti osnovnih živil. Podatki o tem, koliko hrane zavržemo, kažejo tudi na slab odnos, ki ga imamo do hrane, opozarja Anja Bolha:
»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«
Da hrana ne pristane v smeteh, pa pogosto s svojimi projekti poskrbijo človekoljubne organizacije. Slovenska filantropija tako že od leta 2014 izvaja projekt »Viški hrane – Hrana ljudem ne smetem«. Katja Sreš poudarja, da je vloga človekoljubnih organizacij pri preprečevanju zavrženja hrane hvalevredna, vendar bi za ta problem potrebovali tudi sistemske rešitve. Izkušnje nekaterih držav kot je Velika Britanija, kjer so v treh letih zmanjšali količino zavržene hrane za 11 odstotkov, kažejo, da je pri preprečevanju zavržene hrane pomembno povezovanje vseh deležnikov.
Po besedah Katje Sreš bi morali tudi pri nas več napora vložiti v povezovanje vseh. Kajti zavržena hrana je stvar prav vsakega od nas. Korak k temu bo morda skupna izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo danes med drugim podpisali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornica, Zadružne zveze Slovenije, Trgovinske in Turistično gostinske zbornice ter Zveze potrošnikov Slovenije.
Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:
"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano."
Že takrat je med trgovci obstajalo zanimanje za doniranje viškov hrane, a to ni bilo zakonsko dobro urejeno in so se trgovci in prevzemniki bali določil, kdaj je hrana še varna, pojasnjuje Tereza Novak. Leta 2015 so v Uradu za varno hrano spisali priporočilo, ki je bistveno olajšalo razdeljevanje viškov hrane:
"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena."
V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
Po podatkih Statističnega urada je leta 2018 vsak prebivalec Slovenije le v gospodinjstvu po nepotrebnem zavrgel 13 kilogramov užitnih živil. Podatki tudi kažejo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, tretjina pa v gostinskih obratih. Gre za družbeni in ekonomski problem. Ko zavržemo hrano, namreč zavržemo tudi vsa sredstva, ki smo jih vložili v njeno proizvodnjo. Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja pa opozarja, da gre tudi za velik okoljski problem:
»S tem, ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vse vire, ki smo jih potrebovali za njeno proizvodnjo. Pri odmetavanju hrane prav tako nastaja toplogredni plin metan, ki je še veliko hujši od dobro poznanega ogljikovega dioksida. In seveda, zavržena hrana zavzema tudi velike količine prostora na odlagališčih.«
Zavržena hrana je problem vseh deležnikov od vil do vilic oziroma od pridelovalca, predelovalca, trgovca, gostinca, javnih ustanov in na koncu tudi potrošnika. Dejstvo pa je, da smo v Sloveniji potrošniki odgovorni za največji delež zavržene hrane. A svoje odgovornosti pri problemu zavržene hrane se še ne zavedamo dovolj, ugotavlja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Cilj Združenih narodov in Evropske unije je prepoloviti količine zavržene hrane do leta 2030. Da bi to dosegli, je nujno sodelovanje potrošnikov, ki morajo spremeniti nakupovalne navade. V Zvezi potrošnikov ljudem zato svetujejo:
»V prvi vrsti je zelo pameten nasvet načrtovanje obrokov, da torej preverimo, kaj imamo v hladilniku, preverimo roke uporabe in seveda izberemo tista živila, ki jih je potrebno prej porabiti. Tudi v trgovino se odpravimo z nakupovalnim seznamom. Zagotovo pa ne kupujmo večjih količin hrane samo zato, ker so v akciji, če vemo, da jih ne bomo mogli porabiti. Potrošnikom bi svetovali, naj skuhajo res le toliko, kot bodo pojedli. Če nam slučajno kdaj kaj ostane, predpripravljene obroke lahko shranimo v hladilnik za naslednji dan ali zamrznemo. Hrano lahko tudi predelamo. In morda še zadnji nasvet: pri izbiri živil je pomembna kakovost in ne količina!«
To, da ljudje mečejo hrano v smeti, najtežje razumejo tisti, ki pri nas živijo v revščini in si ne morejo privoščiti niti osnovnih živil. Podatki o tem, koliko hrane zavržemo, kažejo tudi na slab odnos, ki ga imamo do hrane, opozarja Anja Bolha:
»Ne zavedamo se, da je to hrano nekdo pridelal, predelal, nekdo je vložil trud v to, da je samo živilo nastalo. In s tem, ko ga zavržemo, ne cenimo vseh udeležencev v verigi. Predvsem pa tudi ne spoštujemo res tistih, ki so lačni in si hrane ne morejo privoščiti.«
Da hrana ne pristane v smeteh, pa pogosto s svojimi projekti poskrbijo človekoljubne organizacije. Slovenska filantropija tako že od leta 2014 izvaja projekt »Viški hrane – Hrana ljudem ne smetem«. Katja Sreš poudarja, da je vloga človekoljubnih organizacij pri preprečevanju zavrženja hrane hvalevredna, vendar bi za ta problem potrebovali tudi sistemske rešitve. Izkušnje nekaterih držav kot je Velika Britanija, kjer so v treh letih zmanjšali količino zavržene hrane za 11 odstotkov, kažejo, da je pri preprečevanju zavržene hrane pomembno povezovanje vseh deležnikov.
Po besedah Katje Sreš bi morali tudi pri nas več napora vložiti v povezovanje vseh. Kajti zavržena hrana je stvar prav vsakega od nas. Korak k temu bo morda skupna izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, ki so jo na ministrstvu za kmetijstvo danes med drugim podpisali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornica, Zadružne zveze Slovenije, Trgovinske in Turistično gostinske zbornice ter Zveze potrošnikov Slovenije.
Slovenska filantropija že od leta 2014 izvaja projekt Viški hrane - hrana ljudem, ne smetem. Direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak o začetkih akcije:
"Začeli smo tako, da se je pri nas oglasil prostovoljec, ki je videl, kako Lions klub Celje razvaža viške hrane po Celju in prišel k nam z idejo, da bi bilo to treba razširiti. Kot humanitarna organizacija smo se odločili poskusiti in da se to morda razširi tudi na druge organizacije. Povezali smo se z omenjenim Lions klubom in z Uradom za varno hrano."
Že takrat je med trgovci obstajalo zanimanje za doniranje viškov hrane, a to ni bilo zakonsko dobro urejeno in so se trgovci in prevzemniki bali določil, kdaj je hrana še varna, pojasnjuje Tereza Novak. Leta 2015 so v Uradu za varno hrano spisali priporočilo, ki je bistveno olajšalo razdeljevanje viškov hrane:
"Prej so bili predpisi napisani na način, ki niso omogočali, da kdo prevzema hrano, ki je tik pred iztekom uporabnosti. So pa leta 2016 na ministrstvu v zakon o kmetijstvu dodali alineje, ki omogočajo donacije in da se to upošteva vsaj trgovcem pri davkih. Zaenkrat pa na drugi strani, npr. pri prevzemnikih, ni nobenih bonitet. Kakšna strateška partnerstva niso vzpostavljena."
V prvi polovici leta 2020 so pri Slovenski filantropiji razdelili okrog osem ton viškov hrane med 1267 prejemnikov.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.
V Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu, ki napoveduje zapiranje tovarn, rezanje plač in odpuščanja, je danes potekal drugi krog pogajanj s sindikati, ki grozijo s stavkami. Zakaj je podjetje v težavah, kaj pravijo poslovni rezultati, ali smo priča začetku konca velikega nemškega izvoznega čudeža in blagostanja? Z dopisnico RTV iz Nemčije Majo Derčar.
Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.
Medvrstniško nasilje je še kako aktualna in prisotna tema, ki vpliva tudi na medosebne odnose znotraj družine ter med družinami. O tem govori tudi dramski tekst Bog masakra. Ta bo zaživel v radijski igri, premierno nocoj ob 21.uri. Pogovarjali smo se z režiserko radijske igre Špelo Kravoger.
Gospodarska kriza v Nemčiji se zaostruje. Danes bodo stavkali zaposleni v kovinski in elektro industriji. Napovedan je nočni protest pred tovarno nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen. Slovensko gospodarstvo je še vedno zelo povezano z Nemčijo in pričakovati je, da bodo nemško krizo najbolj občutila avtomobilska industrija. Delodajalci pričakujejo subvencioniranje čakanja na delo ter krajšega delovnega časa ter moratorij na kredit ali prestrukturiranje kredita. O vplivu dogajanja v Nemčiji na domačo avtomobilsko industrijo ter o kratkoročnih in dolgoročnih državnih ukrepih – vse to v pogovoru Urške Valjavec z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede Anžetom Burgerjem.
Neveljaven email naslov