Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.
Spremembe v javnem prometu zaradi novih omejitev in protikoronskih ukrepov
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja koronavirusa, lahko izognemo vnovični popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v Evropski uniji ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Na Slovenskih železnicah so povedali, da ta teden sprememb v voznem redu še ni, vozijo tudi nočni oz. večerni vlaki, zadnji tam okoli 23. ure, saj se z vlaki številni vozijo na delo in z njega tudi med nočno omejitvijo gibanja.
»Vozni red ostaja isti, se pravi t. i. delavski vozni red, prihodnji teden pa začne veljati počitniški, prilagojeni vozni red. Potem bomo pa videli, kako bo.« – Primož Kokalj, SŽ
Iz skupine Arriva Slovenija, ki s svojimi družbami opravlja linijske avtobusne prevoze na območju Slovenije in tako zagotavlja povezavo podeželja z glavnim mestom Ljubljano in mesti Kranj, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Maribor, Ptuj, Koper in Piran, so na vprašanja o morebitnih spremembah voznega reda zaradi novih omejitev odgovorili, da se njihovi prevozi še vedno izvajajo v skladu z veljavnimi voznimi redi. Tudi družba Nomago ta hip izvaja vse linije javnega potniškega prometa po rednem voznem redu in v skladu z vsemi navodili NIJZ, zagotavljajo tudi mestni potniški promet v petih slovenskih mestih (Nova Gorica, Velenje, Postojna, Krško in Idrija).
Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa so včeraj prepeljali 50.000 potnikov (kar je celo manj kot poleti med počitnicami), lani na isti datum 160.000. Sicer pa sprememb v voznem redu za zdaj ni, tudi nočni avtobusi vozijo.
»Prihodnji teden bo tudi zaradi šolskih počitnic avtobusov manj, veljal bo počitniški vozni red, a vse linije ostanejo. Kako bo po počitnicah, je odvisno od sprotnih epidemioloških razmer.« – Damjan Kregar, LPP
Podobno je v Mariboru, le da so tam že 19. oktobra spremenili vozne rede oz. jih prilagodili manjšemu številu šolarjev, dijakov in študentov, ki so glavni uporabniki njihovih storitev. Avtobusi tako še vedno vozijo na vseh mestnih linijah, a so odhodi manj pogosti. Večerne oz. nočne linije obratujejo normalno vse do 23.00, tudi dve nočni krožni liniji do polnoči, saj takrat nekateri odhajajo z dela ali gredo na delo. Število potnikov je sicer glede na število v istem obdobju lani precej nižje, le 60 odstotkov lanskega števila, ali bodo uvedli še kakšne spremembe voznih redov, pa je odvisno od odločitev Mestne občine Maribor. Če spremembe bodo, bodo potnike pravočasno obvestili, je pa že zdaj jasno, da prihodnji teden tradicionalnih dodatnih in brezplačnih avtobusov do pokopališč ne bo, saj je NIJZ odsvetoval večja zbiranja ob 1. novembru.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.
Spremembe v javnem prometu zaradi novih omejitev in protikoronskih ukrepov
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja koronavirusa, lahko izognemo vnovični popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v Evropski uniji ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Na Slovenskih železnicah so povedali, da ta teden sprememb v voznem redu še ni, vozijo tudi nočni oz. večerni vlaki, zadnji tam okoli 23. ure, saj se z vlaki številni vozijo na delo in z njega tudi med nočno omejitvijo gibanja.
»Vozni red ostaja isti, se pravi t. i. delavski vozni red, prihodnji teden pa začne veljati počitniški, prilagojeni vozni red. Potem bomo pa videli, kako bo.« – Primož Kokalj, SŽ
Iz skupine Arriva Slovenija, ki s svojimi družbami opravlja linijske avtobusne prevoze na območju Slovenije in tako zagotavlja povezavo podeželja z glavnim mestom Ljubljano in mesti Kranj, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Maribor, Ptuj, Koper in Piran, so na vprašanja o morebitnih spremembah voznega reda zaradi novih omejitev odgovorili, da se njihovi prevozi še vedno izvajajo v skladu z veljavnimi voznimi redi. Tudi družba Nomago ta hip izvaja vse linije javnega potniškega prometa po rednem voznem redu in v skladu z vsemi navodili NIJZ, zagotavljajo tudi mestni potniški promet v petih slovenskih mestih (Nova Gorica, Velenje, Postojna, Krško in Idrija).
Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa so včeraj prepeljali 50.000 potnikov (kar je celo manj kot poleti med počitnicami), lani na isti datum 160.000. Sicer pa sprememb v voznem redu za zdaj ni, tudi nočni avtobusi vozijo.
»Prihodnji teden bo tudi zaradi šolskih počitnic avtobusov manj, veljal bo počitniški vozni red, a vse linije ostanejo. Kako bo po počitnicah, je odvisno od sprotnih epidemioloških razmer.« – Damjan Kregar, LPP
Podobno je v Mariboru, le da so tam že 19. oktobra spremenili vozne rede oz. jih prilagodili manjšemu številu šolarjev, dijakov in študentov, ki so glavni uporabniki njihovih storitev. Avtobusi tako še vedno vozijo na vseh mestnih linijah, a so odhodi manj pogosti. Večerne oz. nočne linije obratujejo normalno vse do 23.00, tudi dve nočni krožni liniji do polnoči, saj takrat nekateri odhajajo z dela ali gredo na delo. Število potnikov je sicer glede na število v istem obdobju lani precej nižje, le 60 odstotkov lanskega števila, ali bodo uvedli še kakšne spremembe voznih redov, pa je odvisno od odločitev Mestne občine Maribor. Če spremembe bodo, bodo potnike pravočasno obvestili, je pa že zdaj jasno, da prihodnji teden tradicionalnih dodatnih in brezplačnih avtobusov do pokopališč ne bo, saj je NIJZ odsvetoval večja zbiranja ob 1. novembru.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.
Čez teden dni bodo učenci tretjega razreda na 110 osnovnih šolah prostovoljno poskusno pisali nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, nato pa 10. aprila še iz matematike. Zunanje standardizirano preverjanje znanja tretješolcev je pred več kot desetletjem ob nasprotovanju večjega dela strokovne javnosti ukinil takratni minister za izobraževanje Milan Zver. Zdajšnja vodilna ekipa na omenjenem ministrstvu pa ga vrača nazaj v tretji razred, za učence 6. in 9. razreda pa je pisanje teh testov že več let obvezno.
Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Na današnji mednarodni konferenci Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih na Brdu pri Kranju, so govorili o tem, kako se bodo morali na spremembe na trgu dela pripraviti delodajalci. Kakšne vrednote torej mora imeti dober vodja prihodnosti? Če bodo podjetja želela ostati konkurenčna, bodo morala spremeniti način vodenja in razmišljanja.
Na Brdu pri Kranju je potekal 19. posvet delodajalcev v organizaciji Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado, ki odhaja. Izboljšala se je slika zaposlovanja mladih do 29 let, porazen pa je pogled na zaposlitve starejših.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.
V tem tednu je na obisku v Sloveniji prof. dr. F. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki ima po mamini strani slovenske korenine. Ljudmila Renko je bila doma v Borovljah na Koroškem, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala vojaškega zdravnika iz Velike Britanije, s katerim se je nato preselila v London, kjer se je Prof. Haldane rodil leta 1951. Znanstveno-raziskovalna pot je izjemnega znanstvenika, teoretskega fizika, nato vodila v tujino, že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kjer je profesor na Univerzi Princeton. Med pestrim urnikom tokratnega obiska Slovenije si je vzel čas tudi za našo oddajo in spregovoril o svojih koreninah, spominih na otroštvo, odraščanju, mami, ki nikoli ni pozabila, od kod prihaja, in seveda o znanosti in znanstvenem raziskovanju. Pred radijski mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Neveljaven email naslov