Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.
Spremembe v javnem prometu zaradi novih omejitev in protikoronskih ukrepov
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja koronavirusa, lahko izognemo vnovični popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v Evropski uniji ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Na Slovenskih železnicah so povedali, da ta teden sprememb v voznem redu še ni, vozijo tudi nočni oz. večerni vlaki, zadnji tam okoli 23. ure, saj se z vlaki številni vozijo na delo in z njega tudi med nočno omejitvijo gibanja.
»Vozni red ostaja isti, se pravi t. i. delavski vozni red, prihodnji teden pa začne veljati počitniški, prilagojeni vozni red. Potem bomo pa videli, kako bo.« – Primož Kokalj, SŽ
Iz skupine Arriva Slovenija, ki s svojimi družbami opravlja linijske avtobusne prevoze na območju Slovenije in tako zagotavlja povezavo podeželja z glavnim mestom Ljubljano in mesti Kranj, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Maribor, Ptuj, Koper in Piran, so na vprašanja o morebitnih spremembah voznega reda zaradi novih omejitev odgovorili, da se njihovi prevozi še vedno izvajajo v skladu z veljavnimi voznimi redi. Tudi družba Nomago ta hip izvaja vse linije javnega potniškega prometa po rednem voznem redu in v skladu z vsemi navodili NIJZ, zagotavljajo tudi mestni potniški promet v petih slovenskih mestih (Nova Gorica, Velenje, Postojna, Krško in Idrija).
Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa so včeraj prepeljali 50.000 potnikov (kar je celo manj kot poleti med počitnicami), lani na isti datum 160.000. Sicer pa sprememb v voznem redu za zdaj ni, tudi nočni avtobusi vozijo.
»Prihodnji teden bo tudi zaradi šolskih počitnic avtobusov manj, veljal bo počitniški vozni red, a vse linije ostanejo. Kako bo po počitnicah, je odvisno od sprotnih epidemioloških razmer.« – Damjan Kregar, LPP
Podobno je v Mariboru, le da so tam že 19. oktobra spremenili vozne rede oz. jih prilagodili manjšemu številu šolarjev, dijakov in študentov, ki so glavni uporabniki njihovih storitev. Avtobusi tako še vedno vozijo na vseh mestnih linijah, a so odhodi manj pogosti. Večerne oz. nočne linije obratujejo normalno vse do 23.00, tudi dve nočni krožni liniji do polnoči, saj takrat nekateri odhajajo z dela ali gredo na delo. Število potnikov je sicer glede na število v istem obdobju lani precej nižje, le 60 odstotkov lanskega števila, ali bodo uvedli še kakšne spremembe voznih redov, pa je odvisno od odločitev Mestne občine Maribor. Če spremembe bodo, bodo potnike pravočasno obvestili, je pa že zdaj jasno, da prihodnji teden tradicionalnih dodatnih in brezplačnih avtobusov do pokopališč ne bo, saj je NIJZ odsvetoval večja zbiranja ob 1. novembru.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.
Spremembe v javnem prometu zaradi novih omejitev in protikoronskih ukrepov
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet?
O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja koronavirusa, lahko izognemo vnovični popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v Evropski uniji ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu.
Kako pa je v praksi? Na Slovenskih železnicah so povedali, da ta teden sprememb v voznem redu še ni, vozijo tudi nočni oz. večerni vlaki, zadnji tam okoli 23. ure, saj se z vlaki številni vozijo na delo in z njega tudi med nočno omejitvijo gibanja.
»Vozni red ostaja isti, se pravi t. i. delavski vozni red, prihodnji teden pa začne veljati počitniški, prilagojeni vozni red. Potem bomo pa videli, kako bo.« – Primož Kokalj, SŽ
Iz skupine Arriva Slovenija, ki s svojimi družbami opravlja linijske avtobusne prevoze na območju Slovenije in tako zagotavlja povezavo podeželja z glavnim mestom Ljubljano in mesti Kranj, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Maribor, Ptuj, Koper in Piran, so na vprašanja o morebitnih spremembah voznega reda zaradi novih omejitev odgovorili, da se njihovi prevozi še vedno izvajajo v skladu z veljavnimi voznimi redi. Tudi družba Nomago ta hip izvaja vse linije javnega potniškega prometa po rednem voznem redu in v skladu z vsemi navodili NIJZ, zagotavljajo tudi mestni potniški promet v petih slovenskih mestih (Nova Gorica, Velenje, Postojna, Krško in Idrija).
Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa so včeraj prepeljali 50.000 potnikov (kar je celo manj kot poleti med počitnicami), lani na isti datum 160.000. Sicer pa sprememb v voznem redu za zdaj ni, tudi nočni avtobusi vozijo.
»Prihodnji teden bo tudi zaradi šolskih počitnic avtobusov manj, veljal bo počitniški vozni red, a vse linije ostanejo. Kako bo po počitnicah, je odvisno od sprotnih epidemioloških razmer.« – Damjan Kregar, LPP
Podobno je v Mariboru, le da so tam že 19. oktobra spremenili vozne rede oz. jih prilagodili manjšemu številu šolarjev, dijakov in študentov, ki so glavni uporabniki njihovih storitev. Avtobusi tako še vedno vozijo na vseh mestnih linijah, a so odhodi manj pogosti. Večerne oz. nočne linije obratujejo normalno vse do 23.00, tudi dve nočni krožni liniji do polnoči, saj takrat nekateri odhajajo z dela ali gredo na delo. Število potnikov je sicer glede na število v istem obdobju lani precej nižje, le 60 odstotkov lanskega števila, ali bodo uvedli še kakšne spremembe voznih redov, pa je odvisno od odločitev Mestne občine Maribor. Če spremembe bodo, bodo potnike pravočasno obvestili, je pa že zdaj jasno, da prihodnji teden tradicionalnih dodatnih in brezplačnih avtobusov do pokopališč ne bo, saj je NIJZ odsvetoval večja zbiranja ob 1. novembru.
Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut
Neveljaven email naslov