Študentske družine od države ne prejemajo nobene dodatne finančne podpore od običajnih družin.Diplomira okoli polovica študentskih staršev, veliko se jih razide, saj odločitev za otroka marsikoga pahne v partnersko, finančno in emocionalno stisko. Eva Lipovšek

Diplomira okoli polovica študentskih staršev, veliko se jih razide, saj odločitev za otroka marsikoga pahne v partnersko, finančno in emocionalno stisko. Prispevek Eve Lipovšek

Študentske družine od države ne prejemajo nobene dodatne finančne podpore. V Ljubljani sta jim namenjena dva študentska domova v Rožni dolini, Sanja Mikac, podpredsednica Kluba študentskih družin Slovenije na podlagi svoje izkušnje pojasnjuje, kako tam teče življenje:

"Veliko je medsebojnega pomaganja, pri študentskih mamah skorajda ne poznamo poporodne depresije. Vsi smo povezani med sabo, si čuvamo otroke, če ima nekdo fakultetne ali druge obveznosti. Veliko je tudi izposojanja otroške opreme."

Čeprav je bilo bivanje družin v študentskih domovih pred tremi desetletji še novost, pa je tam teklo življenje podobno kot danes, nam je zatrdila Mojca Tiršek, ki je sina Žana rodila v drugem letniku svojega študija.

"Žan je bil tri leta in pol star, ko smo se izselili iz študentskega doma. Ta način življenja, da ti ne prehajaš iz enega stanovanja v drugega, je bil njemu popolnoma tuj. Ko smo se vseljevali, ko smo nosili stvari v stanovanje, smo ga trikrat iskali, je kar k sosedom potrkal in jih vprašal, če imajo kakšen piškot."

Kljub temu, da ni diplomirala, je danes uspešna podjetnica. Starševstvo v mladih letih jo je dodatno povezalo s svojim partnerjem Valterjem, danes sta ponosna starša dveh odraslih sinov. Mlade mame se sicer spopadajo s stigmo, v katero jih tlači okolica, zato se soočajo z vprašanji, ali bodo zmogle biti dobre mame. Gaja Ribič, 22-letnica, mama dveh otrok:

"Če bi si kdo zares želel otroka pri teh letih, bi mu rekla, da je boljše, da prvo dokonča študij, ker bo res vse lažje. Je pa res, da je zelo lepo, zabavno, starševstvo me je naredilo bolj samozavestno."