Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja
Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.
Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.
Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:
"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."
Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:
"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."
Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:
"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."
Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:
"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."
In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Italija je v preteklih mesecih občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja
Kakšne so izboljšave? Začnimo v desetmilijonski Lombardiji, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na odličnost tudi v zdravstvu, a po poti privatizacije, ta pa je bila usmerjena zlasti v krepitev bolnišničnega zdravstva, sistem pa je zanemaril teritorialno prisotnost splošnih zdravnikov in pediatrov ter krajevnih ambulant. Tamkajšnji novinarski kolegi anekdotično pravijo, da so Milančani, denimo, že ob prehladu raje kot k osebnemu zdravniku zavili na urgenco.
Ni čudno, da je lombardski odziv na epidemijo še naprej osredotočen na bolnišnice. Sredi oktobra je dežela razpolagala s 1550 mesti v posebnih covidnih oddelkih osemnajstih bolnišnic. Dva tedna pozneje je bilo prostora premalo: še tristo postelj so pridobili na različnih pnevmoloških oddelkih, toda po uradnih podatkih potrebuje bolnišnično oskrbo v Lombardiji približno 3400 bolnikov s covidom. Okrepili so tudi oddelke intenzivne nege: sredi meseca jih je bilo 150, zdaj jih je na voljo še dvesto več, saj so znova aktivirali spomladi postavljeno bolnišnico v hali milanskega sejmišča in poljsko bolnišnico v Bergamu. Kljub izrednim zaposlitvam preteklih mesecev in prerazporejanju pa osebja ni dovolj: dežela Lombardija išče novih 2000 zdravnikov in medicinskih sester.
Mikroprimer spomladi najbolj prizadete pokrajine okoli Bergama. Raziskovalni novinar lokalnega časopisa Eco di Bergamo Isaia Invernizzi takole opisuje kadrovsko krizo v svoji okolici:
"Številni splošni zdravniki iz bergamske pokrajine so se v prvi polovici letošnjega leta upokojili. Gre za petdeset od skupaj 650 zdravnikov. Do konca leta se bo število novoupokojenih povečalo na 100."
Z njim se strinja znanstveni direktor Nacionalnega inštituta za infekcijske bolezni v Rimu Giuseppe Ippolito:
"Zavedati se morate, da je povprečna starost italijanskih zdravnikov zelo visoka, veliko starejših zdravnikov pa pomeni tudi veliko ljudi v rizični skupini."
Italijansko javno zdravstvo je v začetku letošnjega leta zaposlovalo za 6 odstotkov manj ljudi kot pred desetletjem proračunskih rezov: skupaj jih je bilo 650 tisoč. Nato se je začel živčni preobrat. Ippolito dodaja:
"V Italiji kritično primanjkuje zdravnikov, saj je politika v zadnjih letih znižala število mest na medicinskih fakultetah."
Domenico Arcuri, izredni vladni komisar za boj proti epidemiji, poudarja:
"Doslej smo v zdravstvu na novo zaposlili že 33.000 ljudi. Trudimo se, da bi jih zaposlili še več."
In res: sanitarne uprave dvajsetih italijanskih dežel tako rekoč dnevno objavljajo nove razpise.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Neveljaven email naslov