Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz o pouku na avstrijskem Koroškem med covidom-19
Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku obiskuje 95 učencev, zanje pa skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar štiri jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji, ugotavlja ravnatelj Danilo Katz. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov, od 1. do 4., še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še, saj se razmere tudi pri njih slabšajo.
Pouk v šolah je zelo pomemben, se strinja naš sogovornik, čeprav v prvem valu epidemije, ko so bile vse šole zaprte in je pouk potekal samo na daljavo, večjih težav niso imeli. Njihova platforma za učenje doma, kamor so učiteljice nalagale učno gradivo, je dobro delovala. Imajo pa lahko učenci ob vrnitvi v šolske klopi težave. V Šmihelu pri Pliberku večjih problemov niso zaznali, razen pri spoštovanju šolskega urnika, ampak tudi tu so se učenci hitro prilagodili. Pomembna pa je avtonomija, dodaja Daniel Katz.
"Če ima šola avtonomijo, da lahko določene stvari po svoje interpretira in organizira, je to velika prednost. To skušamo, kolikor se da, izkoristiti in prilagoditi šolsko ponudbo okolju in temu, kar družba pri nas potrebuje."
Kako dolgo pa bi lahko pouk za najmlajše še potekal v šolah? Po štiribarvnem semaforju, ki so ga uvedli v Avstriji, je tudi Južna Koroška obarvana v rdeče, toda šole so vedno stopnjo niže, torej velja za njih oranžna barva, pojasnjuje naš sogovornik. Prakse, da bi bile šole v epidemiološko varnejših območjih odprte, v slabših oziroma nevarnejših pa bi pouk potekal na daljavo, ne poznajo. Se pa učence razlikuje po starosti. Najmlajši imajo pouk za zdaj še v šolah, višje šolske stopnje pa na daljavo.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz o pouku na avstrijskem Koroškem med covidom-19
Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku obiskuje 95 učencev, zanje pa skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar štiri jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji, ugotavlja ravnatelj Danilo Katz. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov, od 1. do 4., še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še, saj se razmere tudi pri njih slabšajo.
Pouk v šolah je zelo pomemben, se strinja naš sogovornik, čeprav v prvem valu epidemije, ko so bile vse šole zaprte in je pouk potekal samo na daljavo, večjih težav niso imeli. Njihova platforma za učenje doma, kamor so učiteljice nalagale učno gradivo, je dobro delovala. Imajo pa lahko učenci ob vrnitvi v šolske klopi težave. V Šmihelu pri Pliberku večjih problemov niso zaznali, razen pri spoštovanju šolskega urnika, ampak tudi tu so se učenci hitro prilagodili. Pomembna pa je avtonomija, dodaja Daniel Katz.
"Če ima šola avtonomijo, da lahko določene stvari po svoje interpretira in organizira, je to velika prednost. To skušamo, kolikor se da, izkoristiti in prilagoditi šolsko ponudbo okolju in temu, kar družba pri nas potrebuje."
Kako dolgo pa bi lahko pouk za najmlajše še potekal v šolah? Po štiribarvnem semaforju, ki so ga uvedli v Avstriji, je tudi Južna Koroška obarvana v rdeče, toda šole so vedno stopnjo niže, torej velja za njih oranžna barva, pojasnjuje naš sogovornik. Prakse, da bi bile šole v epidemiološko varnejših območjih odprte, v slabših oziroma nevarnejših pa bi pouk potekal na daljavo, ne poznajo. Se pa učence razlikuje po starosti. Najmlajši imajo pouk za zdaj še v šolah, višje šolske stopnje pa na daljavo.
Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Islamska skupnost bo te dni džamijo v Ljubljani začela uporabljati v duhovne namene. Gradili so jo sedem let. Zanjo so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo.
Na ministrstvu za obrambo in pri Slovenski vojski so se konec tedna mudili inšpektorji zveze Nato. Njihovo oceno na obrambnem ministrstvu pričakujejo marca.
Lepo vreme in razmere spodbujajo ljubitelje gora, med njimi so tudi turni smučarji, alpinistični pristopniki. Nekateri obiskovalci gora na zimske vzpone niso dobro pripravljeni, bodisi niso dobro načrtovali ture, morda je nesreči botrovala utrujenost, iz doline so razmere videti povsem drugačne kot je potem v gorah.
Vsak od nas je najbrž že videl oglase, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglase z moškimi, ki nastopajo kot uspešneži, ne znajo pa uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Oglasi, ki prikazujejo škodljive spolne stereotipe v mnogih evropskih državah prepovedujejo in omejujejo. V Sloveniji pa je nedavno nastal promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, ki je dodobra razburkal del javnosti.
Dialog med znanostjo in splošno javnostjo, je velikokrat težak, vendar velikega pomena za razvoj družbe in večanje splošnega znanja med ljudmi. V dvorani Državnega sveta, so danes na slavnostni akademiji zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije podelili priznanja za največje dosežke posameznikov in organizacij na področju komuniciranja o, za in v znanosti na Slovenskem. Priznanje je prejela tudi RTV Slovenija in naša radijska sodelavka Mojca Delač.
27. januar je dan spomina na žrtve holokavsta. Večletna morija je med drugo svetovno vojno zdesetkala več tisočletno prisotnost Judov v Evropi. Na območje Italije, denimo, so se priseljevali že v začetku našega štetja. Eno najpomembnejših središč judovstva je v srednjem veku postala Ferrara, toda tudi tamkajšnjo skupnost so po stoletjih mirnega sožitja usodno zaznamovali fašistični rasni zakoni in nacistične morije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Internet je z vsemi napravami, ki so nanj povezane, zelo kompleksno okolje, zato je težko določiti njegov vpliv na okolje. Že leta 2008 pa je presegel izpuste letalske industrije. Čeprav se nam zdi neviden, ker komunikacija poteka brezžično in prek podatkovnih oblakov, gre v resnici za zelo fizično infrastrukturo kablov in stavb. Vsako poslano sporočilo, objava na družabnem omrežju ali brskanje po spletu pa temelji na kopiranju, obdelavi in hranjenju podatkov. Teh bo s 5G omrežjem še bistveno več. Poleg vprašanja varovanja zasebnosti je tako, ko govorimo o razvoju novih tehnologij, vse pomembnejše tudi vprašanje varovanje okolja. Prispevek je pripravila Urška Henigman.
Na Ljubljanskem gradu so sinoči podelil državna priznanja za najpomembnejše dosežke v ljubiteljski kulturi za leto 2019. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo je prejel Franci Pivec iz Maribora, ki je s svojim ustvarjalnim, mentorskim in organizacijskim delom ena bolj prepoznavnih osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru.
Devetošolci in njihovi starši že lahko prebirajo razpis za vpis v srednješolske programe za novo šolsko leto. Ta ne prinaša novosti v izbirnem in vpisnem postopku. Je pa ministrstvo za izobraževanje na tri srednje šole razmestilo nove programe. Več Nataša Lang in njena sogovornica iz ministrstva za izobraževanje Mateja Gornik Mrvar.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Mestna občina Ljubljana sta nedavno sklenila pismo o nameri, katerega cilj je urediti neurejeno pravno stanje nepremičnin, pri katerih sta ministrstvo in občina solastnika. Med temi nepremičninami so tudi Križanke, ki jih je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Šolsko ministrstvo namerava na ljubljansko občino prenesti del Križank, ki ga zdaj uporablja srednja oblikovna šola. Šoli grozi, da bo ostala brez strehe nad glavo. Podrobneje dr. Mitja Blaganje generalni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Gregor Markelj v pogovoru z Markom Rozmanom.
O uporabi geotermalne vode v Pomurju in težavah pri tem
V času, ko zaradi podnebnih sprememb in tudi omejenosti virov fosilnih goriv, vse bolj govorimo o nujnosti prehoda na rabo obnovljivih virov energije, nam je zagotovo lahko za vzor Islandija. Ta mala severnoevropska otoška država vsem svojim potrebam po energiji, z izjemo transporta, zadosti z obnovljivimi viri. Od tega četrtino z rabo geotermalne energije. Posledično se 9 od 10 islandskih domov ogreva s toplo/vročo vodo. Kdaj in zakaj so se odločili za prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, kakšne težave so imeli pri tem ter ali so že dosegli optimum, so vprašanja, ki jih je Andreja Gradišar naslovila na generalnega direktorja Orkustofnuna, islandske nacionalne energetske agencije, dr. Gudnija A. Johannessona. Dr. Johannesson je tudi koordinator Geotermike, projekta, s katerim EU spodbuja rabo geotermalne energije v državah članicah, in predsedujoči enemu od programov Združenih narodov, namenjenemu potencialom geotermalne energije.
Naša terenska ekipa je danes v Prekmurju, kjer ugotavlja, za kaj vse lahko uporabljamo geotermalno vodo. In če pri nas močno prednjači uporaba v zdraviliščih, so drugod po svetu, pa tudi nam sosednje države, že razvile tudi druge oblike uporabe. S pomočjo dopisnikov gremo v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško.
Ta teden obeležujemo boj proti raku na materničnem vratu. Slovenija se uvršča v med države z najnižjo pojavnostjo te bolezni, strokovnjakinje in strokovnjaki pa pozivajo k še večji osveščenosti, saj so prepričani, da so lahko rezultati preventivnih ukrepov še boljši.
Geotermalna energija je obnovljivi vir energije, s katerim pa moramo ravnati previdno, da ga lahko uporabljamo. Da bomo lažje razumeli, od kod geotermalna energija, koliko jo je na svetu, zakaj jo v Sloveniji izrabljamo predvsem na severovzhodu in tudi jugovzhodu ter kakšne so prednosti in slabosti njene rabe, se je Andreja Gradišar odpravila na Geološki zavod Slovenije k dr. Nini Rman.
Kakšen virus se pravzaprav širi po Kitajski? Kako nevaren je za ljudi? Kot boste lahko slišali v pogovoru, je v tem trenutku virus, ki povzroča gripo, veliko bolj nevaren za Slovence in Slovenke kot pa nov korona virus, ki se širi po Aziji. Sogovornica Urške Valjavec je doktorica Tatjana Frelih, specialistka za epidemiologijo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
O ponovoletnem dogajanju v Srbiji in Beogradu z dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Neveljaven email naslov