Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko
Danes zaznamujemo svetovni dan strpnosti, spominski dan, ki ga je v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Generalna konferenca Unesca na svojem zasedanju 16. novembra 1995. Razglasitev je sovpadala s 50. obletnico nastanka Unesca in podpisa Unescove ustave 16. novembra 1945. Čeprav bi nestrpnost in sovraštvo do drugačnih v 21. stoletju morala biti stvar preteklosti, se zdi, da se ta le še krepi, kar je vidno zlasti na svetovnem spletu. Od leta 1995, ko je bila deklaracija sprejeta, se je svet dodobra spremenil. Če je bil takrat internet še v povojih, danes svetovni splet predstavlja virtualno komponento realnosti, ki v odsotnosti fizične interakcije in z možnostjo spremenjene identitete predstavlja odlično gojišče nestrpnosti in sovražnega govora. S tem, kako sovražni govor v svetovnem medmrežju izkoreniniti, se ne ukvarjamo samo pri nas, temveč povsod po svetu.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Koordinatorka prijavne točke Spletno oko je Urša Valentič.
Družbeno dogajanje se kaže tudi v duševnem zdravju ljudi in načinu komunikacije na spletu. Gre za naš strah. Sovražni govor je vsako javno razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na podlagi osebnih okoliščin in ni usmerjen proti posamezniku kot samemu sebi.
V ustavni preambuli Unesca med drugim tudi piše: "Če naj se mir ne razblini, mora biti zgrajen na temeljih intelektualne in moralne solidarnosti človeštva." V deklaraciji je posebej poudarjen pomen izobraževanj o strpnosti: "Izobraževanje je najučinkovitejši način za preprečevanje nestrpnosti" in "izobraževanje za strpnost bi se moralo obravnavati kot nujna obveznost".
Prijavo lahko vsak uporabnik spleta poda anonimno na spletni strani spletno-oko.si in izpolni prijavni obrazec, ki ga vodi skozi postopek. Če naletite na sovražni govor, ne odlašajte s prijavo.
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko
Danes zaznamujemo svetovni dan strpnosti, spominski dan, ki ga je v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Generalna konferenca Unesca na svojem zasedanju 16. novembra 1995. Razglasitev je sovpadala s 50. obletnico nastanka Unesca in podpisa Unescove ustave 16. novembra 1945. Čeprav bi nestrpnost in sovraštvo do drugačnih v 21. stoletju morala biti stvar preteklosti, se zdi, da se ta le še krepi, kar je vidno zlasti na svetovnem spletu. Od leta 1995, ko je bila deklaracija sprejeta, se je svet dodobra spremenil. Če je bil takrat internet še v povojih, danes svetovni splet predstavlja virtualno komponento realnosti, ki v odsotnosti fizične interakcije in z možnostjo spremenjene identitete predstavlja odlično gojišče nestrpnosti in sovražnega govora. S tem, kako sovražni govor v svetovnem medmrežju izkoreniniti, se ne ukvarjamo samo pri nas, temveč povsod po svetu.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Koordinatorka prijavne točke Spletno oko je Urša Valentič.
Družbeno dogajanje se kaže tudi v duševnem zdravju ljudi in načinu komunikacije na spletu. Gre za naš strah. Sovražni govor je vsako javno razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na podlagi osebnih okoliščin in ni usmerjen proti posamezniku kot samemu sebi.
V ustavni preambuli Unesca med drugim tudi piše: "Če naj se mir ne razblini, mora biti zgrajen na temeljih intelektualne in moralne solidarnosti človeštva." V deklaraciji je posebej poudarjen pomen izobraževanj o strpnosti: "Izobraževanje je najučinkovitejši način za preprečevanje nestrpnosti" in "izobraževanje za strpnost bi se moralo obravnavati kot nujna obveznost".
Prijavo lahko vsak uporabnik spleta poda anonimno na spletni strani spletno-oko.si in izpolni prijavni obrazec, ki ga vodi skozi postopek. Če naletite na sovražni govor, ne odlašajte s prijavo.
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Druga polovica preteklega šolskega leta je po Evropi potekala večinoma povsod na daljavo, le na Švedskem in Finskem ni še povsem jasno, kako bo v novem šolskem letu. Že v ponedeljek pa se je več sto tisoč šolarjev po poletnih počitnicah vrnilo v šole na severu Nemčije. Ob tem nas je zanimalo, kakšne so smernice pri organizaciji in poteku izobraževalnega procesa, pri upoštevanju distance, kako je z uporabo mask in razkuževanjem pri pouku, kako organizirajo odmore, šolsko prehrano, obšolske dejavnosti ipd. Pogovarjali smo se z dopisnico Polono Fijavž.
V toplih poletnih dneh ljudje osvežitev radi poiščejo na naravnih kopališčih, pogosto tudi na neurejenih. Kopanje na teh kopališčih ni prepovedano, je pa nujna velika previdnost. Otroci naj se na neurejenih kopališčih ne kopajo brez nadzora staršev ali druge odrasle osebe. Še posebej to velja za tekoče vode, razmere v rekah so namreč nepredvidljive in se lahko zelo hitro spremenijo. Več o tem, zakaj je kopanje v rekah lahko nevarno in na kaj je treba biti še posebej pozoren, pa v pogovoru s predsednikom Slovenske potapljaške zveze Mitjem Slavincem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Neveljaven email naslov