Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko
Danes zaznamujemo svetovni dan strpnosti, spominski dan, ki ga je v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Generalna konferenca Unesca na svojem zasedanju 16. novembra 1995. Razglasitev je sovpadala s 50. obletnico nastanka Unesca in podpisa Unescove ustave 16. novembra 1945. Čeprav bi nestrpnost in sovraštvo do drugačnih v 21. stoletju morala biti stvar preteklosti, se zdi, da se ta le še krepi, kar je vidno zlasti na svetovnem spletu. Od leta 1995, ko je bila deklaracija sprejeta, se je svet dodobra spremenil. Če je bil takrat internet še v povojih, danes svetovni splet predstavlja virtualno komponento realnosti, ki v odsotnosti fizične interakcije in z možnostjo spremenjene identitete predstavlja odlično gojišče nestrpnosti in sovražnega govora. S tem, kako sovražni govor v svetovnem medmrežju izkoreniniti, se ne ukvarjamo samo pri nas, temveč povsod po svetu.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Koordinatorka prijavne točke Spletno oko je Urša Valentič.
Družbeno dogajanje se kaže tudi v duševnem zdravju ljudi in načinu komunikacije na spletu. Gre za naš strah. Sovražni govor je vsako javno razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na podlagi osebnih okoliščin in ni usmerjen proti posamezniku kot samemu sebi.
V ustavni preambuli Unesca med drugim tudi piše: "Če naj se mir ne razblini, mora biti zgrajen na temeljih intelektualne in moralne solidarnosti človeštva." V deklaraciji je posebej poudarjen pomen izobraževanj o strpnosti: "Izobraževanje je najučinkovitejši način za preprečevanje nestrpnosti" in "izobraževanje za strpnost bi se moralo obravnavati kot nujna obveznost".
Prijavo lahko vsak uporabnik spleta poda anonimno na spletni strani spletno-oko.si in izpolni prijavni obrazec, ki ga vodi skozi postopek. Če naletite na sovražni govor, ne odlašajte s prijavo.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko
Danes zaznamujemo svetovni dan strpnosti, spominski dan, ki ga je v Deklaraciji o načelih strpnosti razglasila Generalna konferenca Unesca na svojem zasedanju 16. novembra 1995. Razglasitev je sovpadala s 50. obletnico nastanka Unesca in podpisa Unescove ustave 16. novembra 1945. Čeprav bi nestrpnost in sovraštvo do drugačnih v 21. stoletju morala biti stvar preteklosti, se zdi, da se ta le še krepi, kar je vidno zlasti na svetovnem spletu. Od leta 1995, ko je bila deklaracija sprejeta, se je svet dodobra spremenil. Če je bil takrat internet še v povojih, danes svetovni splet predstavlja virtualno komponento realnosti, ki v odsotnosti fizične interakcije in z možnostjo spremenjene identitete predstavlja odlično gojišče nestrpnosti in sovražnega govora. S tem, kako sovražni govor v svetovnem medmrežju izkoreniniti, se ne ukvarjamo samo pri nas, temveč povsod po svetu.
Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Koordinatorka prijavne točke Spletno oko je Urša Valentič.
Družbeno dogajanje se kaže tudi v duševnem zdravju ljudi in načinu komunikacije na spletu. Gre za naš strah. Sovražni govor je vsako javno razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti na podlagi osebnih okoliščin in ni usmerjen proti posamezniku kot samemu sebi.
V ustavni preambuli Unesca med drugim tudi piše: "Če naj se mir ne razblini, mora biti zgrajen na temeljih intelektualne in moralne solidarnosti človeštva." V deklaraciji je posebej poudarjen pomen izobraževanj o strpnosti: "Izobraževanje je najučinkovitejši način za preprečevanje nestrpnosti" in "izobraževanje za strpnost bi se moralo obravnavati kot nujna obveznost".
Prijavo lahko vsak uporabnik spleta poda anonimno na spletni strani spletno-oko.si in izpolni prijavni obrazec, ki ga vodi skozi postopek. Če naletite na sovražni govor, ne odlašajte s prijavo.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov