Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V Kamniku pomoč šolam pri učenju na daljavo

17.11.2020

Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.

Kulturni dom Kamnik s svojimi tehničnimi in prostorskimi zmogljivostmi pomaga učiteljem pri učenju na daljavo

Epidemija je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve, kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo.

Kot pravi Goran Završnik, direktor kulturnega društva Priden možic, kultura in šolstvo morata hoditi z roko v roki, zato odločitev, da ponudijo pomoč učiteljem, ki želijo svoje ure narediti privlačnejše in bolj dinamične, ni bila težka:

"Sedeli smo, takrat, ko smo še lahko, na kavi z učiteljicami. Povedale so, da imajo pri šolanju na daljavo relativno banalne težave, tudi tehnične. In nenazadnje, številni akterji v kamniški kulturi imamo posadko in opremo. In lahko pomagamo z zmožnostmi, ki jih imajo vsi kulturni domovi po Sloveniji."

Profesorica slovenščine Mojca Fuchs Lukežič je bila med tistimi, ki se je že spomladi spopadla z izzivom tehnične opreme svojih ur:

"V prvem delu korone smo učitelji snemali sami doma za računalnikom. Sicer je bil posnetek v redu, a kvalitativno to veliko boljše zdaj počnemo. Ker prezentacije oživijo. Ker ni samo glasu, ampak vidi učenec svojega učitelja, ki pokaže, ki opozori, ki opomni. In ne sledi samo prezentaciji in tistega ne prepisuje kot pisalni stroj."

Kot pravi učitelj telesne vzgoje Aleš Prosen z OŠ Frana Albrehta, ki vaje na odru svojim učencem predstavlja ob pomoči svojih dveh hčera, je tudi sam že v spomladanskem času doma snemal videoposnetke:

"Posnetki takrat niso bili ravno najboljši. Hreščalo je ali pa se kaj ni slišalo. Zdaj, v drugem valu, pa so nam ponudili, da pridemo v Dom kulture Kamnik in tu posnamemo. Tako da je vse, glas in glasba v ozadju in vse ostalo, veliko bolj profesionalno."

Skupna želja vseh sogovornikov in najbrž tudi vseh preostalih učiteljev, staršev in učencev je torej, da bi ti izvirni posnetki učnih ur, ki v teh tednih nastajajo v Domu kulture v Kamniku, kmalu na spletu ostali le še kot dokaz nekega izjemnega časa, za katerega si vsi želimo, da se nikoli več ne povrne.


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

V Kamniku pomoč šolam pri učenju na daljavo

17.11.2020

Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.

Kulturni dom Kamnik s svojimi tehničnimi in prostorskimi zmogljivostmi pomaga učiteljem pri učenju na daljavo

Epidemija je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve, kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo.

Kot pravi Goran Završnik, direktor kulturnega društva Priden možic, kultura in šolstvo morata hoditi z roko v roki, zato odločitev, da ponudijo pomoč učiteljem, ki želijo svoje ure narediti privlačnejše in bolj dinamične, ni bila težka:

"Sedeli smo, takrat, ko smo še lahko, na kavi z učiteljicami. Povedale so, da imajo pri šolanju na daljavo relativno banalne težave, tudi tehnične. In nenazadnje, številni akterji v kamniški kulturi imamo posadko in opremo. In lahko pomagamo z zmožnostmi, ki jih imajo vsi kulturni domovi po Sloveniji."

Profesorica slovenščine Mojca Fuchs Lukežič je bila med tistimi, ki se je že spomladi spopadla z izzivom tehnične opreme svojih ur:

"V prvem delu korone smo učitelji snemali sami doma za računalnikom. Sicer je bil posnetek v redu, a kvalitativno to veliko boljše zdaj počnemo. Ker prezentacije oživijo. Ker ni samo glasu, ampak vidi učenec svojega učitelja, ki pokaže, ki opozori, ki opomni. In ne sledi samo prezentaciji in tistega ne prepisuje kot pisalni stroj."

Kot pravi učitelj telesne vzgoje Aleš Prosen z OŠ Frana Albrehta, ki vaje na odru svojim učencem predstavlja ob pomoči svojih dveh hčera, je tudi sam že v spomladanskem času doma snemal videoposnetke:

"Posnetki takrat niso bili ravno najboljši. Hreščalo je ali pa se kaj ni slišalo. Zdaj, v drugem valu, pa so nam ponudili, da pridemo v Dom kulture Kamnik in tu posnamemo. Tako da je vse, glas in glasba v ozadju in vse ostalo, veliko bolj profesionalno."

Skupna želja vseh sogovornikov in najbrž tudi vseh preostalih učiteljev, staršev in učencev je torej, da bi ti izvirni posnetki učnih ur, ki v teh tednih nastajajo v Domu kulture v Kamniku, kmalu na spletu ostali le še kot dokaz nekega izjemnega časa, za katerega si vsi želimo, da se nikoli več ne povrne.


11.11.2024

Priseljenke s Kosova se na Ptuju učijo slovenskega jezika

Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.


08.11.2024

Američan, ki je dvakrat prebolel raka in osvojil vrh Mount Everesta

V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.


07.11.2024

Uporaba konoplje v medicini

Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.


07.11.2024

V razred skupaj s terapevtskim psom

V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.


06.11.2024

Haloze skozi fotografski objektiv

Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.


06.11.2024

Park dediščine razkriva življenje Haložanov

Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.


07.11.2024

Varna raba zdravil

V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.


11.11.2024

Aljana Primožič Fridauer

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.11.2024

Zmagovalec je znan

Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.


06.11.2024

Spoznajmo Haloze

Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.


05.11.2024

Dan za ameriške volitve

Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.


04.11.2024

Ena najhujših travm je izguba dela

Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.


01.11.2024

Človekovo dostojanstvo ob iztekanju življenja

Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.


28.10.2024

Skrivnosti ljubljanskih Plečnikovih Žal

Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.


31.10.2024

Kako duh protestantizma 16. stoletja še danes nagovarja slovenstvo?

Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.


31.10.2024

Kako doseči, da bo družba vključujoča za vse?

Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.


30.10.2024

Kriza razsipnega Volkswagna

V Volkswagnu, največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu, ki napoveduje zapiranje tovarn, rezanje plač in odpuščanja, je danes potekal drugi krog pogajanj s sindikati, ki grozijo s stavkami. Zakaj je podjetje v težavah, kaj pravijo poslovni rezultati, ali smo priča začetku konca velikega nemškega izvoznega čudeža in blagostanja? Z dopisnico RTV iz Nemčije Majo Derčar.


24.10.2024

Humana s sredstvi iz oblačil pomaga državam tretjega sveta

Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.


29.10.2024

Premiera radijske igre Bog masakra

Medvrstniško nasilje je še kako aktualna in prisotna tema, ki vpliva tudi na medosebne odnose znotraj družine ter med družinami. O tem govori tudi dramski tekst Bog masakra. Ta bo zaživel v radijski igri, premierno nocoj ob 21.uri. Pogovarjali smo se z režiserko radijske igre Špelo Kravoger.


29.10.2024

Pričakovanja delodajalcev glede subvencij so neupravičena

Gospodarska kriza v Nemčiji se zaostruje. Danes bodo stavkali zaposleni v kovinski in elektro industriji. Napovedan je nočni protest pred tovarno nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen. Slovensko gospodarstvo je še vedno zelo povezano z Nemčijo in pričakovati je, da bodo nemško krizo najbolj občutila avtomobilska industrija. Delodajalci pričakujejo subvencioniranje čakanja na delo ter krajšega delovnega časa ter moratorij na kredit ali prestrukturiranje kredita. O vplivu dogajanja v Nemčiji na domačo avtomobilsko industrijo ter o kratkoročnih in dolgoročnih državnih ukrepih – vse to v pogovoru Urške Valjavec z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede Anžetom Burgerjem.


Stran 1 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov