Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Večje težave imajo ljudje iz ranljivih skupin. Med koronakrizo so se psihološke stiske povečale
Skoraj vsak dan smo priče spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova … ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V prvem valu epidemije so ljudje razlikovali štiri vrste skrbi – skrb, povezana z boleznijo, prihodnostjo, z vladnimi ukrepi in skrb, povezana s kakovostjo življenja, razlaga namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan, kjer poteka študija.
"Spomladi se je zdelo, da gre za nekaj kratkega, nekaj, kar bo minilo do poletja, zdaj pa imamo pred sabo zimo, ki ljudi ne navdaja z upanjem. Opažamo, da so ljudje v večji stiki."
Strokovna vodja telefona Samarijan Tatjana Vertačnik ugotavlja, da jih kliče več ljudi, ki imajo težave z zaposlitvijo, delom ter težave s financami. Meni, da so težave bistveno večje kot kažejo številke do zdaj sprejetih klicev. V tem hipu se vsi trudijo "vzdržati" in "preživeti".
"Ko se bodo izredne razmere umirile, se bomo lahko zares spoprijeli s posledicami. Posledice bomo občutili pozneje, dlje, kot traja kriza, večje bodo in globlje bodo zarezale."
Samomori in poskusi samomorov
Podatki glede števila samomorov, ki so jih posredovali na policiji, kažejo, da so letošnje številke primerljive s številkami v zadnjih dveh letih. Med junijem in oktobrom lani je samomor storilo 153 ljudi, v letošnjem letu 111. Ocena strokovnih delavcev je, da najhujše šele prihaja. Tudi pretekle študije nakazujejo na poslabšanje stanje. Namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan pravi, da so raziskovalci v državah, v katerih je bila razglašena epidemija covida-19, zaznali 30-odstotni porast samomorov ljudi, starejših od 65 let. Vzrok pa osamitev. Skrbijo tudi študije o povezavi med nezaposlenostjo in samomorilnim vedenjem. Hude stiske doživljajo tudi otroci. Mladostniki med 13. in 15. letom starosti, ki pokličejo na TOM telefon, so pred koronakrizo opozarjali na težave z vrstniki, šolo, ljubezenskimi odnosi. Toda v letošnjem letu so v ospredje prišle teme, povezane z družinskimi odnosi in duševnim zdravjem. Po analizi klicev v oktobru so ugotovili, da so prevladovale teme, povezane z odnosi s starši, depresivna stanja, osamljenost, misli na samomor, samopoškodovanje. Vodja TOM telefona Tjaša Bertoncelj opozarja na prekinitev dejavnosti v mrežah za duševno zdravje.
"Otroci, ki so imeli termine, so jim bili odpovedani, pa tudi čakalne dobe za prvo obravnavo so precej dolge. Žal imamo pri nas na TOM telefonu občutek, da so otroci in mladostniki tisti, ki jih bo koronakriza najbolj prizadela."
Kako lahko pomagamo?
Predsednica Združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik meni, da bi si morali pomagati, stati drug ob drugem in se privaditi na spremenjene razmere.
"Neke tolažbe, saj bo čez mesec že bolje ali pa bo bolje za božične praznike, verjetno ne bodo najboljše, saj bomo takrat še bolj razočarani, če bodo takrat še vedno omejitve."
Prvi, na katerega se zaradi poslabšanega duševnega zdravja obrnete, naj bo vaš osebni zdravnik, ta vam bo povedal, kje vse lahko poiščete pomoč. Tu so še številni telefoni za pomoč ljudem v stiski. Zdaj deluje tudi telefon za Psihološko podporo ob epidemiji covida. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 strokovno pomoč ponujajo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Tu je še zaupni telefon Samarijan – brezplačni 24-urni telefon za klic v duševni stiski. Telefon pa 116 123. Mladi lahko pokličejo na TOM telefon vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111 ali pišejo na tom@zpms.si.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Večje težave imajo ljudje iz ranljivih skupin. Med koronakrizo so se psihološke stiske povečale
Skoraj vsak dan smo priče spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova … ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V prvem valu epidemije so ljudje razlikovali štiri vrste skrbi – skrb, povezana z boleznijo, prihodnostjo, z vladnimi ukrepi in skrb, povezana s kakovostjo življenja, razlaga namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan, kjer poteka študija.
"Spomladi se je zdelo, da gre za nekaj kratkega, nekaj, kar bo minilo do poletja, zdaj pa imamo pred sabo zimo, ki ljudi ne navdaja z upanjem. Opažamo, da so ljudje v večji stiki."
Strokovna vodja telefona Samarijan Tatjana Vertačnik ugotavlja, da jih kliče več ljudi, ki imajo težave z zaposlitvijo, delom ter težave s financami. Meni, da so težave bistveno večje kot kažejo številke do zdaj sprejetih klicev. V tem hipu se vsi trudijo "vzdržati" in "preživeti".
"Ko se bodo izredne razmere umirile, se bomo lahko zares spoprijeli s posledicami. Posledice bomo občutili pozneje, dlje, kot traja kriza, večje bodo in globlje bodo zarezale."
Samomori in poskusi samomorov
Podatki glede števila samomorov, ki so jih posredovali na policiji, kažejo, da so letošnje številke primerljive s številkami v zadnjih dveh letih. Med junijem in oktobrom lani je samomor storilo 153 ljudi, v letošnjem letu 111. Ocena strokovnih delavcev je, da najhujše šele prihaja. Tudi pretekle študije nakazujejo na poslabšanje stanje. Namestnica vodje Centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan pravi, da so raziskovalci v državah, v katerih je bila razglašena epidemija covida-19, zaznali 30-odstotni porast samomorov ljudi, starejših od 65 let. Vzrok pa osamitev. Skrbijo tudi študije o povezavi med nezaposlenostjo in samomorilnim vedenjem. Hude stiske doživljajo tudi otroci. Mladostniki med 13. in 15. letom starosti, ki pokličejo na TOM telefon, so pred koronakrizo opozarjali na težave z vrstniki, šolo, ljubezenskimi odnosi. Toda v letošnjem letu so v ospredje prišle teme, povezane z družinskimi odnosi in duševnim zdravjem. Po analizi klicev v oktobru so ugotovili, da so prevladovale teme, povezane z odnosi s starši, depresivna stanja, osamljenost, misli na samomor, samopoškodovanje. Vodja TOM telefona Tjaša Bertoncelj opozarja na prekinitev dejavnosti v mrežah za duševno zdravje.
"Otroci, ki so imeli termine, so jim bili odpovedani, pa tudi čakalne dobe za prvo obravnavo so precej dolge. Žal imamo pri nas na TOM telefonu občutek, da so otroci in mladostniki tisti, ki jih bo koronakriza najbolj prizadela."
Kako lahko pomagamo?
Predsednica Združenja za preprečevanje samomora Anka Zavasnik meni, da bi si morali pomagati, stati drug ob drugem in se privaditi na spremenjene razmere.
"Neke tolažbe, saj bo čez mesec že bolje ali pa bo bolje za božične praznike, verjetno ne bodo najboljše, saj bomo takrat še bolj razočarani, če bodo takrat še vedno omejitve."
Prvi, na katerega se zaradi poslabšanega duševnega zdravja obrnete, naj bo vaš osebni zdravnik, ta vam bo povedal, kje vse lahko poiščete pomoč. Tu so še številni telefoni za pomoč ljudem v stiski. Zdaj deluje tudi telefon za Psihološko podporo ob epidemiji covida. Na brezplačni telefonski številki 080 51 00 strokovno pomoč ponujajo izkušeni psihologi, psihoterapevti in drugi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Tu je še zaupni telefon Samarijan – brezplačni 24-urni telefon za klic v duševni stiski. Telefon pa 116 123. Mladi lahko pokličejo na TOM telefon vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111 ali pišejo na tom@zpms.si.
Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.
Mednarodni dan invalidov tokrat zaznamujejo neurejena sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, skoraj 4 tisoč oseb z oviro, ki nimajo volilne pravice, premalo vključujoče šole in nedefiniran proces deinstitucionalizacije. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, ki od vlade pričakujejo več dialoga, ki bi prinesel spremembe v smeri samostojnejšega življenja oseb z oviro. Foto: Pixabay
V zadnjih dneh je naš zavod preplavil strah, ki ga je povzročil sklep Sveta RTV o izračunih stroškov glede na morebitno ukinitev nekaterih delov našega zavoda. Ob regionalnih centrih in glasbeni produkciji, se pravi ob obeh orkestrih in zborih, sta na seznamu tudi Mediateka in Založba ZKP. Mediateka in Založba ZKP sta službi, ki delujeta znotraj javnega zavoda RTV in ustvarjata narodov spomin. Mediateka je digitalni arhiv RTV in Založba ZKP ljudem prinaša izdaje na zvočnih nosilcih, številne zvočne albume glasbe različnih zvrsti, tudi zvočne knjige, filme, risanke, glasbo za otroke. Mediateka shranjuje naš program, Založba ga s tehtno uredniško presojo prinaša javnosti v naročje. Pomen in vlogo obeh služb za našo družbo predstavljata vodja Mediateke Bojan Kosi in strokovni svetovalec pri Založbi ZKP Gašper Salobir.
Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo. V Sloveniji je stopnja okužb s HIV nizka, v Sloveniji živi okoli 900 oseb s to okužbo, od katerih pa ena desetina ne ve, da je okužena. Razloga za to sta predvsem slaba informiranost in stigma. Unicef sicer poudarja, da največje breme svetovne epidemije nosijo najstnice z 98 tisoč novimi okužbami v lanskem letu, razloga za to sta spolna neenakost in nedostopnost do testiranj ter zdravljenja. Foto: Pixabay
Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.
V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.
29. novembra leta 1953 se je v Beltincih rodil Vlado Kreslin. Odraščal je ob zvokih domačih prekmurskih band, medtem ko je iz tujine k nam zanašalo rokenrol. Ta ga je kmalu povsem prevzel in za vedno ostal njegov način glasbenega izražanja, skozi leta pa mu je dodal svoj lasten kantavtorski pečat. Kreslinove pesmi so danes nepogrešljiv del sodobne slovenske popularne glasbe, poslušajo jih ljudje vseh starosti, Vlado pa kljub letom še vedno aktivno koncertira in ustvarja. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu mu voščimo tudi na Prvem.
Kadrov v šolstvu bo v prihodnje primanjkovalo še bolj kot zdaj. Vpis na pedagoške smeri se ne povečuje, ob upokojitvah se vse več zaposlenih zaposluje tudi drugje. Rešitve išče tudi delovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Revija Finance Manager je nedavno objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje se je glede na lani povečalo za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov. Kaj pomeni bogastvo? Kako živijo najbolj bogati? In ne nazadnje - kaj bi jih vprašali? Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji razmišljali na glas.
Dopisnica Karmen Švegl iz Bangkoka spremlja pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov v Gazi. Dogovor je v veljavo stopil v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a sta se vpleteni strani v ponedeljek uspeli dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni, predvsem z željo po nadaljevanju izmenjave talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, in palestinskih zapornikov iz Izraela. Od petka sta Izrael in Hamas izvedla tri izmenjave talcev in zapornikov. S Karmen Švegl, ki poroča s širšega azijskega območja, pa se je Darja Groznik pogovarjala tudi o onesnaženem zraku v Indiji in kitajskih varnostnih razmerah.
Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay
Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.
Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.
Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.
Že ves november, sploh pa zadnji teden, smo z vseh strani 'bombardirani' z oglasi o črnem petku, norih popustih, posebnih akcijah in vsem, kar sodi zraven. Jutri bo to prepričevanje trgovcev, da moramo nujno izkoristiti znižane cene, ki so znižane morda le na videz, doseglo vrhunec, vleklo pa se bo lahko še vse do t.i. kibernetskega ponedeljka. Potrošniške organizacije opozarjajo, da 'ni vse zlato, kar se sveti' in da moramo biti prav v času teh velikih akcij še toliko bolj previdni pri nakupih. Evropski potrošniški center Slovenija je na ljudi naslovil sedem pomembnih nasvetov za varnejše nakupovanje – ne le na črni petek, ampak tudi med decembrsko praznično mrzlico in pravzaprav skozi vse leto. Nasvete nam je podrobneje predstavila Romana Javornik, vodja EPC.
Nad nemško vlado kot Damoklejev meč visi sodba ustavnega sodišča, izrečena pred natanko tednom dni, ki državo močno omejuje v razpolaganju z denarjem za prihodnja vlaganja. Nemški ustavni sodniki so vladi preprečili razpolaganje s 60 milijardami evrov nekoriščenih posojil iz časa epidemije korona virusa. Vlada je namreč sredstva leta 2021 prerazporedila v podnebni sklad. Za kako veliko vsoto gre? Kako to vpliva na nemški proračun, ki je tik pred sprejetjem? Je vlada v krizi?
Mesec november je mesec boja proti odvisnosti. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se starostna meja, pri kateri otroci pridejo v stik z alkoholom, tobakom in konopljo znižuje. Opozarjajo, da je to velik problem, saj nižja starost uživanja navedenih substanc pomeni večje tveganje za odvisnost. V ospredje odvisnosti sicer zadnja leta prihaja odvisnost od sodobnih tehnologij. V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi te vrste odvisnosti. Foto: Pixabay
Dmitrij Muratov je novinar in odgovorni urednik časnika Nova gazeta , ki je znan po poročanju o človekovih pravicah in zlorabah ruske oblasti. Muratov je tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2021 – takrat jo je prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Ressa. Nobelovo nagrado je prodal na dražbi za skoraj sto milijonov evrov, izkupiček pa namenil Unicefu za pomoč begunskim otrokom iz Ukrajine. Danes naj bi se začel sodni postopek, ki ga je sprožil prav on, ker je bil označen za tujega agenta.
Neveljaven email naslov