Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Ob svetovnem dnevu otrok: "Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina."
Danes mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal - tako pri nas kot po svetu. Najbolj se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje otrok.
Po podatkih Unicefa se zaradi pandemije ne izobražuje 33 % otrok po svetu, več je otroškega dela, precepljenost proti otroškim boleznim, ki se jih da preprečiti (na primer ošpicam, oslovskemu kašlju in tetanusu), je iz 80 padla na 60 %, za 40 % so se zmanjšali programi prehranske pomoči otrokom, vsaj 15 % več otrok živi v hudi revščini. Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija, zato opozarja:
"Na žalost bo kar dosti dela, da bomo prišli na točko, na kateri smo že bili. In potem dodatno delo, da se bo situacija še nadaljše popravljala."
V Sloveniji so razmere seveda boljše kot v marsikje drugje, a tudi pri nas so se zaradi ukrepov proti zajezitvi širjenja koravorusne bolezni poslabšali življenjski pogoji in znižali standardi zagotavljanja otrokovih pravic, pravi Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Skrbijo jih predvsem primanjkljaji na področju izobraževanja, poslabšanje zdravstvene stanja otrok - tako fizičnega kot psihičnega, ter poglabljanje revščine in družbene neenakosti.
"Preveva nas nelagoden občutek, da so otroci in mladostniki kar malo spregledana družbena skupina."
"Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina", pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, nekateri iz te skupine pa so še bolj ranljivi. To so otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo pod in na pragu revščine, otroci begunci. Na uradu varuha človekovih pravic so v zadnjem letu zaznali več nasilja v družini, izziv še vedno ostaja neenakost v izobraževanju in blaginji otrok, podaljšali so se sodni postopki, še vedno primanjkuje sodnih izvedencev, otroških psihologov in psihiatrov. Ukrepi proti širjenju virusa, ki so zaradi skrbi za zdravje vseh ljudi nujni, vključujejo omejevanje pravic do izobraževanja, igre, druženja, varnega okolja in gibanja, in zato vplivajo ne le na najranjivejše skupine, temveč prav na vse otroke. Pri varuhu spremljajo protikoronske ukrepe, ki jih pripravlja vlada, in se nanje odzivajo, njihove pripombe in predlogi pa so po večini upoštevani. Vseeno pa varuh človekovih pravic pogreša jasno strategijo in medresorsko sodelovanje za področje skrbi za otrokovo dobrobit.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Ob svetovnem dnevu otrok: "Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina."
Danes mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal - tako pri nas kot po svetu. Najbolj se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje otrok.
Po podatkih Unicefa se zaradi pandemije ne izobražuje 33 % otrok po svetu, več je otroškega dela, precepljenost proti otroškim boleznim, ki se jih da preprečiti (na primer ošpicam, oslovskemu kašlju in tetanusu), je iz 80 padla na 60 %, za 40 % so se zmanjšali programi prehranske pomoči otrokom, vsaj 15 % več otrok živi v hudi revščini. Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija, zato opozarja:
"Na žalost bo kar dosti dela, da bomo prišli na točko, na kateri smo že bili. In potem dodatno delo, da se bo situacija še nadaljše popravljala."
V Sloveniji so razmere seveda boljše kot v marsikje drugje, a tudi pri nas so se zaradi ukrepov proti zajezitvi širjenja koravorusne bolezni poslabšali življenjski pogoji in znižali standardi zagotavljanja otrokovih pravic, pravi Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Skrbijo jih predvsem primanjkljaji na področju izobraževanja, poslabšanje zdravstvene stanja otrok - tako fizičnega kot psihičnega, ter poglabljanje revščine in družbene neenakosti.
"Preveva nas nelagoden občutek, da so otroci in mladostniki kar malo spregledana družbena skupina."
"Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina", pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, nekateri iz te skupine pa so še bolj ranljivi. To so otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo pod in na pragu revščine, otroci begunci. Na uradu varuha človekovih pravic so v zadnjem letu zaznali več nasilja v družini, izziv še vedno ostaja neenakost v izobraževanju in blaginji otrok, podaljšali so se sodni postopki, še vedno primanjkuje sodnih izvedencev, otroških psihologov in psihiatrov. Ukrepi proti širjenju virusa, ki so zaradi skrbi za zdravje vseh ljudi nujni, vključujejo omejevanje pravic do izobraževanja, igre, druženja, varnega okolja in gibanja, in zato vplivajo ne le na najranjivejše skupine, temveč prav na vse otroke. Pri varuhu spremljajo protikoronske ukrepe, ki jih pripravlja vlada, in se nanje odzivajo, njihove pripombe in predlogi pa so po večini upoštevani. Vseeno pa varuh človekovih pravic pogreša jasno strategijo in medresorsko sodelovanje za področje skrbi za otrokovo dobrobit.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Neveljaven email naslov