Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Ob svetovnem dnevu otrok: "Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina."
Danes mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal - tako pri nas kot po svetu. Najbolj se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje otrok.
Po podatkih Unicefa se zaradi pandemije ne izobražuje 33 % otrok po svetu, več je otroškega dela, precepljenost proti otroškim boleznim, ki se jih da preprečiti (na primer ošpicam, oslovskemu kašlju in tetanusu), je iz 80 padla na 60 %, za 40 % so se zmanjšali programi prehranske pomoči otrokom, vsaj 15 % več otrok živi v hudi revščini. Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija, zato opozarja:
"Na žalost bo kar dosti dela, da bomo prišli na točko, na kateri smo že bili. In potem dodatno delo, da se bo situacija še nadaljše popravljala."
V Sloveniji so razmere seveda boljše kot v marsikje drugje, a tudi pri nas so se zaradi ukrepov proti zajezitvi širjenja koravorusne bolezni poslabšali življenjski pogoji in znižali standardi zagotavljanja otrokovih pravic, pravi Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Skrbijo jih predvsem primanjkljaji na področju izobraževanja, poslabšanje zdravstvene stanja otrok - tako fizičnega kot psihičnega, ter poglabljanje revščine in družbene neenakosti.
"Preveva nas nelagoden občutek, da so otroci in mladostniki kar malo spregledana družbena skupina."
"Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina", pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, nekateri iz te skupine pa so še bolj ranljivi. To so otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo pod in na pragu revščine, otroci begunci. Na uradu varuha človekovih pravic so v zadnjem letu zaznali več nasilja v družini, izziv še vedno ostaja neenakost v izobraževanju in blaginji otrok, podaljšali so se sodni postopki, še vedno primanjkuje sodnih izvedencev, otroških psihologov in psihiatrov. Ukrepi proti širjenju virusa, ki so zaradi skrbi za zdravje vseh ljudi nujni, vključujejo omejevanje pravic do izobraževanja, igre, druženja, varnega okolja in gibanja, in zato vplivajo ne le na najranjivejše skupine, temveč prav na vse otroke. Pri varuhu spremljajo protikoronske ukrepe, ki jih pripravlja vlada, in se nanje odzivajo, njihove pripombe in predlogi pa so po večini upoštevani. Vseeno pa varuh človekovih pravic pogreša jasno strategijo in medresorsko sodelovanje za področje skrbi za otrokovo dobrobit.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Ob svetovnem dnevu otrok: "Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina."
Danes mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal - tako pri nas kot po svetu. Najbolj se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje otrok.
Po podatkih Unicefa se zaradi pandemije ne izobražuje 33 % otrok po svetu, več je otroškega dela, precepljenost proti otroškim boleznim, ki se jih da preprečiti (na primer ošpicam, oslovskemu kašlju in tetanusu), je iz 80 padla na 60 %, za 40 % so se zmanjšali programi prehranske pomoči otrokom, vsaj 15 % več otrok živi v hudi revščini. Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija, zato opozarja:
"Na žalost bo kar dosti dela, da bomo prišli na točko, na kateri smo že bili. In potem dodatno delo, da se bo situacija še nadaljše popravljala."
V Sloveniji so razmere seveda boljše kot v marsikje drugje, a tudi pri nas so se zaradi ukrepov proti zajezitvi širjenja koravorusne bolezni poslabšali življenjski pogoji in znižali standardi zagotavljanja otrokovih pravic, pravi Petra Zega iz Zveze prijateljev mladine Slovenije. Skrbijo jih predvsem primanjkljaji na področju izobraževanja, poslabšanje zdravstvene stanja otrok - tako fizičnega kot psihičnega, ter poglabljanje revščine in družbene neenakosti.
"Preveva nas nelagoden občutek, da so otroci in mladostniki kar malo spregledana družbena skupina."
"Otroci so že sami po sebi ranljiva skupina", pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, nekateri iz te skupine pa so še bolj ranljivi. To so otroci s posebnimi potrebami, otroci, ki živijo pod in na pragu revščine, otroci begunci. Na uradu varuha človekovih pravic so v zadnjem letu zaznali več nasilja v družini, izziv še vedno ostaja neenakost v izobraževanju in blaginji otrok, podaljšali so se sodni postopki, še vedno primanjkuje sodnih izvedencev, otroških psihologov in psihiatrov. Ukrepi proti širjenju virusa, ki so zaradi skrbi za zdravje vseh ljudi nujni, vključujejo omejevanje pravic do izobraževanja, igre, druženja, varnega okolja in gibanja, in zato vplivajo ne le na najranjivejše skupine, temveč prav na vse otroke. Pri varuhu spremljajo protikoronske ukrepe, ki jih pripravlja vlada, in se nanje odzivajo, njihove pripombe in predlogi pa so po večini upoštevani. Vseeno pa varuh človekovih pravic pogreša jasno strategijo in medresorsko sodelovanje za področje skrbi za otrokovo dobrobit.
Karneval v Viareggiu je ena najbolj znanih pustnih prireditev v Italiji, na kateri se domačini predstavljajo z ogromnimi alegoričnimi vozovi na politične in socialne teme. Predstava na priobalni promenadi je obilno zabeljena s plesom in rajanjem. V Viareggio se je zapeljal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Na slovenski točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si so ob mesecu varne rabe interneta, ki poteka tudi letošnji februar, pripravili nova gradiva, različne dejavnosti na šolah in celodnevni seminar s predavanji. Tokratni dan varne rabe interneta poteka pod geslom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20-to stoletje je zaznamovalo rojstvo veleblagovnice in nakupovalnega centra kot posvečenega prostora potrošniške družbe. Za pionirja obmestnega nakupovalnega centra velja veleblagovnica Northgate, ki so jo zgradili leta 1950 v Seattlu v Združenih državah Amerike. 21-to stoletje zaznamuje digitalizacija vseh področij našega življenja, tudi nakupovanja. Seattle pa je spet mesto, kjer so odprli prvo trgovino svoje vrste na svetu.
Kurenti si bodo opolnoči nadeli svoje zvonce. Do pustnega torka se v predvsem v Spodnjem Podravju obeta pestro dogajanje. Kurentovanje bo privabilo 100.000 ljudi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na čelu NSi je prišlo do menjave. Kako vidi stranko v prihodnosti v.d. Matej Tonin? Kako potezo komentira analitik dr. Alem Maksutti?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ste vedeli, da skoraj 20 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj v enem obdobju življenja potrebuje tako imenovano lahko branje? Brez njega so slabše obveščeni in slabše socialno vključeni, poudarjajo v zavodu Risa – centru za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, v katerem so pripravili današnji posvet in predstavili začetek projekta »Lahko je brati«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega socialnega sklada. Prispevek Petre Medved Avtorica fotografije: Veronika Rot – Dostopno
Ameriški predsednik je nagovoril oba domova ameriškega kongresa – opravil je t.i. State of the Union.
Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski kvizum, ki je sestavljen iz 58tih vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. O projektu, ki si prizadeva krepiti samozavest Slovencev kot naroda inženirjev in inovatorjev ter utrditi prepoznavnost Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi, se je pozanimala Lea Ogrin.
Letošnji razpis za vpis v srednje šole ima dve vsebinski novosti: ministrstvo je razširilo mrežo šol in programov za vajeniško obliko šolanja in zaradi pobud lokalnega gospodarstva bodo nekatere srednje šole začele izvajati nove programe. O vsebini razpisa za srednje šole se Nataša Lang pogovarja z Matejo Gornik Mrvar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Slovenija je med državami v Evropski uniji, ki jih podaljševanje življenjske dobe najbolj zaznamuje. Zato je izrednega pomena zagotavljanje udeležbe starejših delavcev na trgu dela. Kljub temu, da je rešitev na videz preprosta, vseživljenjska skrb za zdravje in pridobivanje novih veščin, pa je zavest o pomenu starejših na trgu dela dokaj nizka. Prispevek Urške Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri kandidaturi za mesto v mednarodnih institucijah je izredno pomembna politična podpora doma, vendar je slovenski kandidati pogosto nimajo. Doktor Marko Pavliha v pogovoru opisuje svojo izkušnjo s kandidaturo za Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu.
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec. Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko srečanje svetovne gospodarske, politične in tudi znanstvene elite kaj spremeni v svetu?
Neveljaven email naslov