Domovi starejših občanov nimajo niti kadrovskih niti prostorski zmogljivosti za omejevanje okužb.

Kaže, da se okužbe najbolj širijo na delovnih mestih. Veliko več ljudi bi lahko delalo od doma, saj bi tako zmanjšali možnost prenašanja virusa. V Sloveniji v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo manj delamo od doma, a več v primerjavi južnoevropskimi državami. Mnogim zdravstvenim delavcem, ki se okužijo z virusom sars-cov-2, delodajalci ne priznajo okužbe na delovnem mestu, kar močno vpliva na njihov dohodek, zato niso preveč navdušeni nad tem, da bi morali ostati doma. Težave so tudi v domovih za starejše občane, v katerih razmere za omejevanje okužb ne morejo biti vzpostavljene. O širjenju bolezni kovid-19 kljub ukrepom se je Darja Groznik pogovarjala s prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa in z Ireno Ilešič Čujovič, predsednico Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

prof. dr. Metoda Dodič Fikfak: V enem tednu smo imeli po podatkih NIJZ 58 direktorjev, ki so zboleli za covidom. Ti so imeli čisto drugačen razlog, da so kljub vsemu hodili na delo kot pa tisti, ki bi prejeli 80-odstotne plače, če bi ostali doma. Eni si tega, da bi ostali doma, ne morejo privoščiti, drugi pa se počutijo nenadomestljive.

Irena Ilešič Čujovič: "Naši člani niso prisiljeni v delo, če vedo, da so okuženi, so pa nekateri asimptomatski, zato ne vejo, da so okuženi."

prof. dr. Metoda Dodič Fikfak na vprašanje, ali bi bilo sprejemljivo, da bi zdravstveni delavci, ki so bili pozitivni na testu in ki so brez simptomov, delali v t.i. rdečih conah: "Bog, ne daj, bog ne daj! Mi smo takoj poslali negativno mnenje na Ministrstvo za zdravje, ko smo to slišali. To bi bilo samo teoretično mogoče, praktično pa ne."

Irena Ilešič Čujovič: "Na kronično pomanjkanje kadra smo precej glasno opozarjali že v prvem valu in zahtevali od ministra za delo, da naj ukrepa, a je bilo storjenega premalo."