Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."
Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:
"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."
Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:
"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."
Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?
"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."
4471 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."
Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:
"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."
Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:
"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."
Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?
"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."
Gorska reševalna zveza Slovenije praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. Jubilejno leto bo, žal, letos zaznamovalo rekordno število gorskih nesreč, teh je bilo že 639, umrlo pa je 35 ljudi. V zvezi je zdaj več kot 600 licenciranih gorskih reševalcev, normiranih pa 430, kar pomeni, da preostali sami financirajo nakup osnovne reševalne opreme. Uskladitev normativa, usposabljanje, sodobna tudi tehnološka oprema, rešitev prostorske problematike nekaterih društev so poleg zmanjšanja nesreč v gorah in preventivnega dela najpomembnejši izzivi 17-ih društev in postaj v prihodnje. »Svoje delo pa bomo«, kot je na sinočnji slovesnosti na Brdu poudaril predsednik Gregor Dolinar, »še naprej opravljali prostovoljno«.
Pravična trgovina v Sloveniji bo v kratkem praznovala 18 let svojega delovanja. Glavna naloga je izobraževanje o problemih globalne trgovine, ki je prepogosto povezana s prisilnim in otroškim delom, izkoriščanjem delovne sile in uničevanjem okolja, in pa spodbujanje drugačnih praks – takih, ki bodo upoštevala načela transparentnosti, spoštovanja ljudi in okolja in večje enakopravnosti v mednarodni trgovini. Pred svojim 18. rojstnim dnem je Zavod za pravično trgovino 3Muhe predstavil pobudo za podelitev statusa pravičnotrgovinskih mest. Tak status ima že več kot 2.000 mest po vsem svetu, v Sloveniji pa se je pobuda začela zdaj. Špela Novak se je pogovarjala z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič in s profesorico na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Jernejo Seibert. Ta je predstavila »pravični rogljiček«, ki so ga iz sestavin pravične trgovine izdelali peki in dijaki tega centra.
Psihiater Aaron Temkin Beck se je rodil julija leta 1921 v mestu Providence na Rhode Islandu v ZDA, staršema, ki sta bila judovska imigranta iz Ukrajine. V mladosti je sanjal, da bo novinar, a se je njegova kariera obrnila drugače. Postal je svetovno priznan psihiater in profesor na Univerzi v Pensilvaniji in med drugim velja za očeta kognitivno vedenjske terapije. V Sloveniji imamo akreditiranih 35 vedenjsko- kognitivnih terapevtov in sedem supervizorjev. Vse to pa pod svoje okrilje združuje Društvo, ki letos obeležuje 25 let delovanja. Med njihovimi dejavnostmi so tradicionalna tudi novembrska izobraževanja, letošnje je potekalo pod naslovom Pre-živeti sodobno negotovost. O tem in o obletnici društva ter priložnostih za krepitev duševnega zdravja se je na dogodku s predsednico Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo, dr. Špelo Hvalec, pogovarjala Mojca Delač.
Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok, torej otrok, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti, obeležujemo od leta 2008. V Sloveniji se prezgodaj rodi 1400 otrok na leto, kar je 7 odstotkov vseh rojenih otrok pri nas, v Evropi pol milijona, na svetu pa 15 milijonov. O nedonošenčkih smo govorili z diplomirano babico Anjo Marolt, ki v Enoti za intenzivno terapijo za nedonošenčke skrbi že 10 let.
O prvem koraku vrnitve človeka na Luno v pogovoru z novinarjem portala MMC in poznavalcem dogajanja v vesolju Aljošo Mastnom.
Gozdni specialisti so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije poimenovali gozdne ptice, katerih življenjske razmere se slabšajo, kar že ogroža njihovo preživetje. Zaradi vsega tega so si pred osmimi meseci zadali nalogo zbrati denar za nakup 10 hektarjev gozda, s katerim bodo gospodarili tako, da bo lahko topel dom za gozdne ptice. Te dni so zaključili zbiralno akcijo, v kateri so zbrali 45 tisoč evrov. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem, varstvenim orinitologom pri DOPPS.
Človeštvo je doseglo nov mejnik, število prebivalcev je doseglo 8 milijard. Če bi v življenju želeli zadovoljiti le osnovne potrebe, kot so voda, hrana, obleka in streha nad glavo, potem je na Zemlji še ogromno prostora. Dejstvo pa je, da bi potrebovali še nekaj dodatnih planetov, če bi vsi živeli tako, kot živimo v razvitem svetu. Kakšen problem je problem prenaseljenosti planeta in kako ga rešiti? Dr. Lučka Kajfež Bogataj pojasnjuje, da je rešitev v manjši potrošnji in povečanju vloge žensk v javnem življenju. Z okoljsko znanstvenico se je pogovarjala Urška Henigman.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, Ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v Ustavo vpisala znakovni jezik. Približno 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. Danes je dan slovenskega znakovnega jezika, pred dvajsetimi leti pa je bil sprejet tudi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. O tem, kaj vse je bilo že uresničenega v tem času in kaj je treba še urediti, da bi bila gluha skupnost enakovredno vključena v družbo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Po neuradnih rezultatih je Nataša Pirc Musar postala prva predsednica republike Slovenije. O tem kaj pomeni izvolitev prve predsednice na simbolni ravni, zakaj so predvolilno kampanjo kot tudi prve rezultate volitev v medijih komentirali pretežno moški analitiki in kakšna je participacija žensk na najvišjih političnih pozicijah v drugih evropskih državah, smo se pogovarjali s prof. dr. Milico Antić Gaber.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Slovenija je dobila prvo predsednico. Po večini preštetih glasov je s 54 odstotki podpore slavila Nataša Pirc Musar, ki je večer preživela v družbi številnih podpornikov in svoje družine, v štabu Anžeta Logarja pa je vladalo mirnejše vzdušje, strogo ločeno od novinarjev. Ljudje na ljubljanskih ulicah pa so zmago Pirc Musarjeve pozdravili precej navdušeno.
V povolilni oddaji je Jolanda Lebar gostila pravnika Mira Cerarja, politologa Marinka Banjaca in raziskovalca javnega mnenja Andraža Zorka. Takoj po zaprtju volišč so spremljali sprotne rezultate predsedniškega boja, slišali smo prve odzive in napovedi nadaljnjih političnih korakov. Bodoča predsednica je v prvi izjavi povedala: »Ponosno bom stopila v predsedniško palačo z zaupanjem, ki ste mi ga dali.«
Tridnevni Evropski simpozij hrane je prejšnji konec tedna postregel z različnimi dogodki in dejavnostmi. Začel se je z Ljubljana Crawlom; udeleženci so se na sprehodu skozi različne arhitekturne postojanke v prestolnici okrepčali z dobrotami slovenskih kuharic, v nedeljo so tuji novinarji spoznavali okuse Slovenije v različnih regijah, ponedeljek pa je poleg strokovnega simpozija prinesel tudi izkustveno večerjo s tremi chefi, ki so letos prvič dobili Michelinovo zvezdico. Nekaj utrinkov je zbrala Tina Lamovšek.
»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je prisega, ki jo bo povedal predstavnik športnikov na začetku današnjih 13. državnih iger MATP (Motor Activities Training Program) v organizaciji Centra Janeza Levca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Športni program, ki se je razvil v okviru Specialne olimpijade, omogoča, da se športnih dejavnosti udeležijo tudi osebe, ki se zaradi težjih in težkih motenj v duševnem razvoju ne morejo udeleževati športnih programov, ki zahtevajo razumevanje navodil in pravil ter samostojnost pri izvedbi. Petra Medved se je o namenu iger pogovarjala z vodjo športnih programov na enoti Jarše Centra Janeza Levca v Ljubljani, profesorico Niko Šuc.
Pretekli ponedeljek se je s celodnevnim strokovnim simpozijem končal tridnevni Evropski simpozij hrane, eden večjih gastronomskih festivalov v regiji, na katerem je v ospredju vizija o prehranski prihodnosti. Teme razprav so bile raznovrstne; v prvem delu je bila rdeča nit trajnost, v drugem sta se pestrost in raznovrstnost povečali: na sporedu so bile najrazličnejše stvari, od raziskave o najredkejših vrstah hrane na svetu do pomena izbora glasbe v restavracijah. Nekaj poudarkov iz razprave o trajnosti je zbrala Tina Lamovšek.
Politika se z mladimi volivci premalo ukvarja, opozarjajo mladinske organizacije, pa čeprav mladi med 18 in 30 letom predstavljajo 13-odstotni delež volilnega telesa. Sta torej kandidata, ki se v nedeljo zadnjič odpravljata v borbo za predsedniški stolček, v svoji kampanji nagovarjala mlade, je preverila Lara Gril. Skupina volivcev in volivk, ki ima največ težav že pri samem prijemanju volilne dokumentacije, pa so brezdomci. Kljub temu je volilna udeležba med njimi podobna kot pri drugih skupinah državljanov, pravi vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice. Prispevek Eve Lipovšek.
Tudi brezdomci bodo v nedeljo volili novega predsednika republike. Vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice pravi, da je med brezdomci volilna udeležba podobna kot pri drugih državljanih, prihaja pa do nejasnosti glede prejemanja volilne dokumentacije.
Nedavno je DARS zaradi varčevanja z električno energijo ugasnil dobršen del razsvetljave ob avtocestah in hitrih cestah, seveda tam, kjer je to zakonsko dopustno, vendar strokovnjaki opozarjajo voznike na dodatno previdnost, saj lahko razsvetljava vpliva tudi na prometno varnost, še toliko bolj v kratkih zimskih dneh.
Današnja generacija mladih, ki vstopa na trg dela, je drugačna. Dejstvo je, da so jim delovno okolje in odnosi bolj pomembni kot plača. Mladi so, kljub temu da jih je v tem trenutku rekordno malo brez zaposlitve, ranljiva skupina. In na Zavodu za zaposlovanje so zaposleni svetovalci, ki se ukvarjajo zgolj z njimi.
Še do jutri poteka 3-dnevna turistična borza World travel market v Londonu, ki velja za eno najpomembnejših srečanj turistične industrije. Tovrstni dogodki so priložnosti za srečanja, povezovanja, sklepanja različnih poslov ter spoznavanja trendov in inovacij. Med 2.500 razstavljavci iz več kot 100 držav bodo tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Predstavitev slovenskega turizma je sicer posvečena dejavnostim v naravi, fokus je na Julijskih Alpah. S predstavnico Slovenske turistične organizacije, ki se tudi trenutno mudi v Londonu, Karmen Novarlič se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov