Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."
Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:
"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."
Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:
"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."
Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?
"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Dr. Marko Milosavljević o tem, kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
"Gotovo, da včerajšnja poteza vlade RS ni regularna. Gre za potezo, ki je nadaljevanje negativne, antagonistične politike te vlade proti vrsti zasebnih ali javnih medijev v tej državi. To traja vse že od marca. Tako z neizplačevanjem sredstev iz sklada za pluralizacijo, z napadi prek Twitterja, tudi na račun STA in kasneje s štirimi slabimi škodljivimi zakoni."
Ta sklep ni presenetljiv, nadaljuje dr. Milosavljević, ker predstavlja nadaljevanje tega, kar se je že dogajalo. Je pa presenetljiv, ker je verjetno popolnoma pravno neustrezen:
"Vprašanje, če je tudi zakonit. Če je podlaga za to, kar so storili, resnično ustrezna. Če so očitki resnični, se bo to seveda moralo izkazati. V vsakem primeru pa je ta sklep nevaren. Škodljiv je za slovenske medije, za slovensko javnost. Ko smo v času najhujše zdravstvene in tudi ekonomske krize, ko so ljudje negotovi, ko iščejo in potrebujejo informacije, da vedo, kaj bo vsaj okvirno z njihovim življenjem in zdravjem, socialno varnostjo, službami jutri ali čez en teden, se vlada odloči, da bo zaprla glavni agencijski servis v tej državi. To je servis, ki pomaga vrsti medijev, tako velikim, kot množici manjših, ki ne morejo pokriti vseh tematik in ki potem te tematike pokrijejo s pomočjo bazičnih informacij, ki jih podaja STA. In če v takšnem stanju neke negotovosti, stiske ljudi in strahu onemogočiš ljudem, da so kvalitetno obveščeni in jim preprečiš dostop do ustreznih informacij in povzročaš nekakšno informacijsko zmedo ali celo paniko, potem je jasno, da je to neustrezen način, nevaren način, predvsem pa je zelo škodljiv ali celo zlonameren način. Način, kjer je vlada ali celo UKOM izpeljala neko svojo osebno zamero zaradi svojih starih osebnih zgodb. In sicer na račun pravice javnosti do dobre obveščenosti in seveda do spoštovanja zakonodajnih oz. z zakonom predpisanih postopkov."
Če je STA storila karkoli napačno, če je kršila zakone, imamo za to ustrezne mehanizme, institucije, ki morajo to ugotoviti in potem lahko stečejo ustrezni postopki za zamenjavo kadra ali kaj podobnega:
"Vendar UKOM ni dal nobenega od takšnih dokazov ali podatkov. Dal je pa veliko zelo osebno naravnanih argumentov. Spet se omenja intervju z Zlatanom Čordićem - Zlatkom, spet se omenja zahteve po argumentaciji, zakaj so nekateri teksti na STA tako dolgi, kot so, zahteva se neko primerjavo vseh intervjujev z vsemi glasbeniki v minulem letu itn. To predstavlja seveda neposredno vsebinsko poseganje v delovanje STA in ta predstavlja politično vmešavanje SDS-a in te vlade v delovanje medijev v tej državi. In zato se vsi ostali argumenti razblinijo, prikažejo se kot iskanje povoda, da se kaznuje neposlušno agencijo in neposlušen medij."
Kakšna bi bila država brez tiskovne agencije?
"Ta država si v tem trenutku ne more privoščiti biti brez tiskovne agencije. Bolje in lažje je ukiniti Urad vlade za komuniciranje kot tiskovno agencijo, če govorimo o dobri obveščenosti in pravi obveščenosti javnosti. In če koga karkoli motijo stroški? Če imamo varčevalne ukrepe, potem je bolje ukiniti UKOM. Namreč, STA opravlja javno storitev v javnem interesu. Kot tak je opredeljen tudi v posebnem zakonu. Ker prek njega zagotavljamo prek vrste medijev dobro obveščenost celotne slovenske javnosti. Ti mediji so pogosto majhni, pogosto so ekonomsko šibki in zgolj sami ne morejo pokriti in poročati ustrezno o vseh tematikah. In zato, da dobijo vse potrebne informacije, je STA nujno potrebna. In država v takšnih zdravstvenih in ekonomskih razmerah, kot je zdaj, ukinja financiranje Slovenske tiskovne agencije in jo zaustavlja in uničuje, kar je v nasprotju z vsakršno logiko javnega interesa, javne koristi, dobrobiti za te državljane in za to državo."
V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.
Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.
Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Nastopil bo na Veliki nagradi Kranja
Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?
Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen
Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.
Vnovičen vzpon epidemijskih kazalcev – suša in vročina, ki sta pred novim vrhuncem – za povrh pa še morebitna vladna kriza. To so tri teme, ki zaznamujejo negotove dni sredi julija v Italiji. O njih z našim dopisnikom v Rimu Jankom Petrovcem.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po najnovejših podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po zadnjih podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
Pisateljica in socialna pedagoginja Deni Kragelj piše pravljice za tiste otroke, ki so doživeli stvari, o katerih bi morali slišati le v žalostnih pravljicah. Njene pravljice so zasnovane tako, da jih lahko berejo in pri delu z otroki uporabljajo tudi odrasli. S svojimi zgodbami se na prisrčen, a strokoven način približa otrokom tako, da lahko skozi prigode njenih junakov spregovorijo o stvareh, o katerih bi sicer govorili le težko.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih in kuriti kresove, izven pozidanih površin pa uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Namestnik poveljnika in vodja preventive Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Boris Budal opozarja, da je stanje predvsem v Kraški in Primorski regiji, kjer je velika požarna ogroženost razglašena tako kritično, da bi lahko že majhen požar hitro prerasel v požar velikih razsežnosti, ki bi ga bilo zaradi vremena težko obvladati. Vendar, dodaja, so slovenski gasilci pripravljeni in opremeljeni tudi za primer nesreče tako velikega obsega. Hkrati poziva vse prebivalke in prebivalce k zelo previdni uporabi vseh predmetov, ki bi lahko povzročili požar.
Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja
V Sloveniji je več kot 200 planin, na katerih se pase živina. Planinska paša je pomembna za obstoj kmetij v dolini in za ohranjanje pašnikov. V agrarnih skupnostih Zgornje Savske doline pa se lastniki pašnikov zaradi nekaterih gorskih kolesarjev, ki ne spoštujejo tabel in omejitev v naravnem okolju, med pašno sezono srečujejo z vznemirjanjem živali, zaradi vožnje navzdol pa tudi z uničevanjem pašnikov. V agrarnih skupnostih od Rateč do Hrušice zato opozarjajo, naj adrenalina željni kolesarji vozijo po označenih in urejenih poteh. Obiskovalci planin pa naj med pašno sezono upoštevajo nameščena opozorila.
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom. V spominskem centru v Potočarih danes poteka spominska slovesnost ob 27. obletnici genocida v Srebrenici. Pripadniki sil bosanskih Srbov so v dneh po 11. juliju 1995, ko so pod poveljstvom Ratka Mladića zavzeli Srebrenico, ubili več kot 8300 Bošnjakov. Posmrtne ostanke okoli 1000 žrtev še iščejo, danes jih bodo pokopali 50. Srebrenica je bila takrat varovano območje Združenih narodov - a je bilo več sto slabo oboroženih nizozemskih modrih čelad nemočnih.
Bodi vedno prijazen z ljudmi - nikoli ne veš, kakšna je njihova življenjska zgodba. S to mislijo bomo pospremili v eter prispevek o znamenitem uličnem lutkarju iz Maribora, brez katerega bi vogal Jurčičeve in Gosposke ulice sameval. Tam je vsak dan s prijetno glasbo, svojim vozičkom in lutkami ter nasmehom, za kratko medčloveško srečanje na razpolago vsem, ki si v hitenju skozi vsakdan želijo vzeti čas. Gospod, ki ga mnogi poznajo le po videzu, ima ime, za njim pa je zgodba, ki jo je povedal Primožu Sobanu.
V ljubljanski Cukrarni je včeraj potekala predstavitev projekta sežigalnice v Ljubljani za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta se je med drugim udeležila tudi župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie Karl Gruber. Svoja stališča so pred tem predstavili tudi predstavniki civilne družbe in političnih strank, ki postavitvi sežigalnice nasprotujejo.
Pred nedavnim je Izšel zbornik ob 110-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Gorska reševalna služba namreč letos praznuje 110-letnico in 200. obletnico prvega reševanja s Triglava. Danes gorsko reševalno dejavnost opravlja 17 društev, povezanih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRSZ). Vsi reševalci so prostovoljci, ki vsako leto opravijo na tisoče ur prostovoljnega reševalnega dela. O svojem delu so ob letošnji 110. obletnici izdali zbornik z naslovom Privilegij je biti del te družine. V studiu Prvega sta bila sogovornika Helena Škrl, članica uredniškega odbora in gorska reševalka in Vladimir Habjan, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika.
Do zdaj je bilo unovčenih za slabih 8 milijonov evrov bonov, žal pa je šlo pri večini nakupov predvsem za luksuzno opremo, ki jo želijo sedaj mladi prek spletne prodaje pretopiti v denar.
Neveljaven email naslov