Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov
Tretji december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Ta dan je podjetje Želva letos izbralo za predstavitev poskusnega projekta Veščine za samostojno življenje. Direktorica podjetja Mira Potokar pojasnjuje, da projekt poudarja predvsem usposabljanje za samostojno življenje.
"Projekt nagovarja zanemarjeno oz. do zdaj izpuščeno skupino ljudi, odrasle invalidne osebe z lažjo motnjo v duševenm razvoju. Njihovo življenje ni pretirano samostojno, velikokrat živijo osamljeno ... Želimo jih naučiti tega, da bodo lahko živeli samostojno."
Uporabniki morajo biti v središču oskrbe in morajo imeti vpliv na storitve ter možnost izbire. Iskanje nabora uporabnikov so začeli sredi avgusta. Vanj so v skladu z razpisnimi pogoji vključili 47 uporabnikov iz različnih občin zahodne kohezijske regije.
Invalidske organizacije v poslanicah ob mednarodnem dnevu invalidov letos opozarjajo, da jih je epidemija zaradi fizičnih, odnosnih in institucionalnih ovir prizadela še bolj kot druge državljane. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da ne glede na to, da se je položaj glede enakopravne vključenosti invalidov v družbo v zadnjih desetletjih izboljšal, ostaja še veliko možnosti za izboljšanje.
"Sprejemanje sočloveka, ne glede na njegove osebne okoliščine, je odraz zrelosti družbe. Vsakemu invalidu mora biti omogočeno, da je viden, slišen, razumljen, ne glede na svojo oviranost."
Peter Svetina hkrati opozarja, da v Sloveniji še vedno ni neodvisnega telesa za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Pomembna je tudi dostopnost do informacij, za kar skrbimo tudi na RTV Slovenija. Mateja Vodeb, vodja službe za dostopnost programov RTV Slovenija:
"V zadnjih letih smo uvedli veliko novih tehnologij, ki so zelo primerne za prilagajanje televizijskih vsebin slepim in slabovidnim, pa tudi drugih vsebin, ki so tako dostopne tudi gluhim in naglušnim."
Vse podobne vsebine najdete na spletni strani Dostopno.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov
Tretji december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Ta dan je podjetje Želva letos izbralo za predstavitev poskusnega projekta Veščine za samostojno življenje. Direktorica podjetja Mira Potokar pojasnjuje, da projekt poudarja predvsem usposabljanje za samostojno življenje.
"Projekt nagovarja zanemarjeno oz. do zdaj izpuščeno skupino ljudi, odrasle invalidne osebe z lažjo motnjo v duševenm razvoju. Njihovo življenje ni pretirano samostojno, velikokrat živijo osamljeno ... Želimo jih naučiti tega, da bodo lahko živeli samostojno."
Uporabniki morajo biti v središču oskrbe in morajo imeti vpliv na storitve ter možnost izbire. Iskanje nabora uporabnikov so začeli sredi avgusta. Vanj so v skladu z razpisnimi pogoji vključili 47 uporabnikov iz različnih občin zahodne kohezijske regije.
Invalidske organizacije v poslanicah ob mednarodnem dnevu invalidov letos opozarjajo, da jih je epidemija zaradi fizičnih, odnosnih in institucionalnih ovir prizadela še bolj kot druge državljane. Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da ne glede na to, da se je položaj glede enakopravne vključenosti invalidov v družbo v zadnjih desetletjih izboljšal, ostaja še veliko možnosti za izboljšanje.
"Sprejemanje sočloveka, ne glede na njegove osebne okoliščine, je odraz zrelosti družbe. Vsakemu invalidu mora biti omogočeno, da je viden, slišen, razumljen, ne glede na svojo oviranost."
Peter Svetina hkrati opozarja, da v Sloveniji še vedno ni neodvisnega telesa za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Pomembna je tudi dostopnost do informacij, za kar skrbimo tudi na RTV Slovenija. Mateja Vodeb, vodja službe za dostopnost programov RTV Slovenija:
"V zadnjih letih smo uvedli veliko novih tehnologij, ki so zelo primerne za prilagajanje televizijskih vsebin slepim in slabovidnim, pa tudi drugih vsebin, ki so tako dostopne tudi gluhim in naglušnim."
Vse podobne vsebine najdete na spletni strani Dostopno.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Neveljaven email naslov