Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji
Zoran Stančič zaključuje 5-letno vodenje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji.
Evropska komisija je letos prvič objavila poročilo o vladavini prava v vseh 27-ih državah članicah. Slovenija se je v tem poročilu relativno dobro odrezala, daleč od tega, da bi bila problematična, pojasnjuje Zoran Stančič in dodaja, da to poročilo temelji predvsem na podlagi podatkov iz leta 2019 in začetka leta 2020.
»Na primer, skrbi nas poseg v neodvisnost medijev, skrbi nas tudi neplačevanje določenih pogodbenih obveznosti države, tako da je podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova že izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve slovenske vlade, da ustavi financiranje STA. Že pomladi je tudi stopila v stik s slovenskimi oblastmi v zvezi z razmerami na področju svobode medijev in poudarila, da so svobodni in neodvisni mediji ključni za demokracijo in evropske vrednote.«
V Bruslju so si prizadevali za enoten odziv EU glede predsedniških volitev v ZDA, zato je bilo nekaj nezadovoljstva glede objav slovenskega predsednika vlade na spletnem omrežju Twitter. Slovenija bo v drugi polovici leta 2020 kot predsedujoča Svetu Evropske unije morala zagotavljati izpolnjevanje skupnih evropskih ciljev, zato bi jo to lahko postavilo v drugačno luč.
»Slovenija, sem prepričan, bo dobro opravila delo na področju predsedovanja. Tesno sodelujemo z nacionalnimi oblastmi tako glede vsebine kot administrativne podpore, zato ne dvomimo, da bo celoten program predsedovanja, ne glede na to, kakšne bodo pandemične razmere v Evropi, Slovenija dobro izpeljala. Podobno dobro kot ga je leta 2008. Glede konkretnih komentarjev glede ZDA pa je to zgolj eden od maloštevilnih področij dela, vse druge zadeve glede vsebine in političnih prioritet predsedovanja so popolnoma usklajene s triom predsedovanja, torej z Nemčijo in Portugalsko. In tudi Evropska komisija je te usmeritve že pozdravila.«
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji
Zoran Stančič zaključuje 5-letno vodenje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji.
Evropska komisija je letos prvič objavila poročilo o vladavini prava v vseh 27-ih državah članicah. Slovenija se je v tem poročilu relativno dobro odrezala, daleč od tega, da bi bila problematična, pojasnjuje Zoran Stančič in dodaja, da to poročilo temelji predvsem na podlagi podatkov iz leta 2019 in začetka leta 2020.
»Na primer, skrbi nas poseg v neodvisnost medijev, skrbi nas tudi neplačevanje določenih pogodbenih obveznosti države, tako da je podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova že izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve slovenske vlade, da ustavi financiranje STA. Že pomladi je tudi stopila v stik s slovenskimi oblastmi v zvezi z razmerami na področju svobode medijev in poudarila, da so svobodni in neodvisni mediji ključni za demokracijo in evropske vrednote.«
V Bruslju so si prizadevali za enoten odziv EU glede predsedniških volitev v ZDA, zato je bilo nekaj nezadovoljstva glede objav slovenskega predsednika vlade na spletnem omrežju Twitter. Slovenija bo v drugi polovici leta 2020 kot predsedujoča Svetu Evropske unije morala zagotavljati izpolnjevanje skupnih evropskih ciljev, zato bi jo to lahko postavilo v drugačno luč.
»Slovenija, sem prepričan, bo dobro opravila delo na področju predsedovanja. Tesno sodelujemo z nacionalnimi oblastmi tako glede vsebine kot administrativne podpore, zato ne dvomimo, da bo celoten program predsedovanja, ne glede na to, kakšne bodo pandemične razmere v Evropi, Slovenija dobro izpeljala. Podobno dobro kot ga je leta 2008. Glede konkretnih komentarjev glede ZDA pa je to zgolj eden od maloštevilnih področij dela, vse druge zadeve glede vsebine in političnih prioritet predsedovanja so popolnoma usklajene s triom predsedovanja, torej z Nemčijo in Portugalsko. In tudi Evropska komisija je te usmeritve že pozdravila.«
Grad Dobrovo, ki je v upravljanju Goriškega muzeja, se dviga nad osrednjim naseljem Brd. Zasnovan je kot kocka v dveh nadstropjih z oglatimi stolpi na vseh štirih vogalih in obzidjem. Gre za izjemen grad, ki je bil zgrajen v prvi polovici 17. stoletja na mestu, kjer je že prej stal dvorec. Približno 4 kilometre od gradu po cesti je vila Vipolže - najlepša renesančna vila daleč naokrog, ki je bila pred leti tudi popolnoma prenovljena in zdaj med drugim velja za priljubljeno poročno lokacijo.
Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo s podružnico v Kojskem je edina šola v občini Goriška Brda. Nekaj njenih učencev in učenk je na svoj iskriv način odgovorilo na spodnja vprašanja: Kakšna je tipična brška govorica? Katere so tradicionalne briške jedi? Kakšni so tipični Brici in Brike? In seveda - po čem so znana Brda?
Plastične vrečke so izredno pogost odpadek in v Sloveniji jih povprečen prebivalec porabi okoli 120 na leto. Ker sledimo evropski direktivi o zmanjševanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, so te z novim letom postale plačljive, vse več trgovcev, med njimi vsi veliki trgovci z živili, pa se je zavezalo tudi h kodeksu, skladno s katerim v trgovinah ostajajo le še biorazgradljive vrečke, vrečke, ki so več kot 80-odstotno izdelane iz recikliranega materiala in ter trajnejše debelejše nosilne vrečke. Slednje so okolju bistveno prijaznejše od tistih za enkratno uporabo – če jih le uporabljamo dovolj dolgo. Toliko je sprejem kodeksa zagotovo korak v pravo smer.
Povezovalni kanalizacijski vod, po katerem se bo pretakala kanalizacija iz Vodic in Medvod do čistilne naprave v Zalogu povzroča čedalje več vroče krvi. Na ljubljanski občini in v ljubljanskem Vodovodu-Kanalizaciji sicer priznavajo, da se bo z izgradnjo zmanjšala obremenitev obstoječega centralnega kanalizacijskega sistema v Ljubljani ter sistematično uredilo odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane.
Kriptovalute so se po eni strani uveljavile kot decentralizirane valute z dokaj nedoločeno, pogosto veliko stopnjo nihanja vrednosti, na katero ne more vplivati nobena centralna avtoriteta, po drugi strani pa kot monetarni sistemi, katerih podlaga je tehnologija veriženja blokov, tehnologija, ki nadomesti klasično knjigovodstvo. Dogaja pa se, da oznako kripto oglašujejo tudi mnogi, ki tako poimenujejo svoje projekte, ki nimajo temeljnih značilnosti kripto valut. Včasih gre celo za očitne prevare oz. ponzijeve sheme, kot je zadnja najbolj razvpita – ONE COIN. Cirila Štuber se je o vprašljivih projektih, ki se, da bi pritegnili vlagatelje, nadenejo predpono kripto, pogovarjala z Mitjem Glavnikom iz portala Kriptovalute.si, ki je odgovoril tudi na vprašanje, ali je OneCoin kriptovaluta.
Glavna inšpektorica Sonja Trančar govori o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju. Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo. Prispevek Tatjane Pirc.
Teden med 18. in 22. novembrom v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini poteka tudi v znamenju Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah. Vrsta dogodkov v obliki okroglih miz, konferenc, izobraževanj in natečajev, je namenjena predvsem ozaveščanju o finančnih prevarah, goljufijah in korupciji. Prevare in korupcija se dogajajo na mnogih področjih in v številnih panogah, predstavljajo pa resno grožnjo gospodarstvu in imajo velik vpliv na ugled, finančni položaj ter kazenske in odškodninske posledice za podjetja ter zaposlene. Zato se je povečala stopnja nadzora in regulatornih ukrepov s področja preprečevanja gospodarskega kriminala. Forenzika tako ni zgolj jemanje prstnih odtisov, preverjanje DNK in preiskovanje umorov, kot smo navajeni iz filmov in nanizank, ampak se je z rastjo gospodarskega in finančnega kriminala začela razvijati tudi poslovna forenzika, ki se ukvarja z odkrivanjem, preiskovanjem in preprečevanjem oziroma obvladovanjem tveganj prevar. Forenzične strokovnjake sestavljajo računovodje, revizorji, strokovnjaki za računalniško forenziko, podatkovni analitiki, preiskovalci gospodarskih družb, pravniki in drugi strokovnjaki. Članica forenzične ekipe podjeta Deloitte Slovenija je tudi dr. Petra Grah Lazar.
Kriptovalute so se po eni strani uveljavile kot decentralizirane valute z dokaj nedoločeno, pogosto veliko stopnjo nihanja vrednosti, na katero ne more vplivati nobena centralna avtoriteta, po drugi strani pa kot monetarni sistemi, katerih podlaga je tehnologija veriženja blokov, tehnologija, ki nadomesti klasično knjigovodstvo. Dogaja pa se, da oznako kripto oglašujejo tudi mnogi, ki tako poimenujejo svoje projekte, ki nimajo temeljnih značilnosti kripto valut. Včasih gre celo za očitne prevare oz. ponzijeve sheme, kot je zadnja najbolj razvpita – ONE COIN. Cirila Štuber se je o vprašljivih projektih, ki se, da bi pritegnili vlagatelje, nadenejo predpono kripto, pogovarjala z Mitjem Glavnikom iz portala Kriptovalute.si, ki je odgovoril tudi na vprašanje, ali je OneCoin kriptovaluta.
Katalonski zunanji minister Alfred Bosch teden dni po španskih parlamentarnih volitvah o tem, da je španski premier Pedro Sanchez del problema. Katalonski politični in civilnodružbeni voditelji so bili zaradi svoje vloge v času katalonskega referenduma obsojeni na večletne zaporne kazni. "Ta obsodba je bila velikanska napaka, v 21. stoletju v Evropi ne moremo imeti političih zapornikov, poudarja Bosch. V Kataloniji sicer poteka tudi sojenje sedanjemu katalonskemu predsedniku Quimu Torri, ker s poslopja katalonske vlade ni odstranil simbola rumene pentlje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ko v Ljubljani odpreš pipo, v kozarec natočiš vodo slapa Savice, priteče čez savski prodnik čista, da je praviloma ni treba niti klorirati. Neizmerno bogastvo. Zakaj bi potem prav čez zaščiteno vodovarstveno območje speljali kanalizacijski vod, če stroka absolutno vodotesnih kanalov ne pozna. Poleg tega tu poteka tudi aktivna geološka, torej tudi potresna prelomnica. In naprej sunkovita nihanja podtalnice sprožajo močne sile, ki bodo poškodovale cevi. Velika možnost torej, da v kozarec dobiš tudi fekalije. Komentar Alenke Terlep
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob današnjem dnevu slovenske hrane so otroci v slovenskih vrtcih in šolah zajtrkovali enako, in sicer tradicionalni slovenski zajtrk. Postregli so jim s kruhom, maslom, medom in jabolkom. Gre za skupno akcijo, v kateri zadnjih devet let poudarjajo pomen uživanja zajtrka in hkrati lokalno pridelane hrane. V večini šol so se otrokom pridružili tudi čebelarji. Tako je bilo tudi na Drugi osnovni šoli v Slovenj Gradcu, kjer so otroci jedli med tudi iz domačega, šolskega čebelnjaka, za katerega skrbijo že štiri leta. Metka Pirc.
Ob današnjem Dnevu slovenske hrane, je v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk okoli 185 tisoč osnovnošolskih otrok in okoli 90 tisoč otrok v vrtcih - z namenom osveščanja o pomenu rednega zajtrkovanja in lokalne hrane - za zajtrk dobilo kruh, mleko, med, maslo in jabolko slovenskega porekla. O jabolkih nekoč in danes je v prispevku Jernejke Drolec razmišljala Marjanca Jemec Božič, "velika dama slovenske ilustracije", ki pri svojih 91 letih še vedno čila in vitalna. Pogovarjala se je Jernejka Drolec.
Proces ustavne obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa je včeraj prešel v novo, javno fazo. Zaslišanja prič so zdaj javna, v neposrednih prenosih pred radijskimi mikrofoni in televizijskimi kamerami. Tako se lahko z elementi ukrajinske afere, z argumenti demokratske ter nasprotnimi mnenji republikanske strani seznanja najširše občinstvo. V skrajno polariziranem političnem ozračju v Združenih državah Amerike poteka dramatična predstava vsaj desetletja. Naš dopisnik iz ZDA Andrej Stopar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil profesorja Matthewa Greena z Oddelka za politične študije Katoliške univerze Amerike iz Washingtona.
Proces ustavne obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa je včeraj prešel v novo, javno fazo.Zaslišanja prič so zdaj javna, v neposrednih prenosih pred radijskimi mikrofoni in televizijskimi kamerami. Tako se lahko z elementi ukrajinske afere, z argumenti demokratske ter nasprotnimi mnenji republikanske strani seznanja najširše občinstvo. V skrajno polariziranem političnem ozračju v Združenih državah Amerike poteka dramatična predstava vsaj desetletja. Naš dopisnik iz ZDA Andrej Stopar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil profesorja Matthewa Greena z Oddelka za politične študije Katoliške univerze Amerike iz Washingtona.
Od danes do sobote bo v Ljubljani potekal festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki prepleta resne, a poljudno predstavljene teme sodobne družbe z večeri elektronske glasbe. Skupna točka obeh delov je pogled v prihodnost. V središču pozornosti letošnjega programa bodo novi procesi avtomatizacije odločanja, s poudarkom na državi oziroma državnih institucijah. Algoritmi za pomoč pri odločanju se že uporabljajo v državnih institucijah, tako pri nas, v mnogo večjem obsegu pa marsikod po svetu. “Podatkovni sistemi oziroma napovedni sistemi, ki jih večinoma razvijajo komercialni ponudniki, se danes uporabljajo pri razumevanju državljanov, pri napovedovanju, kako se bodo obnašali, ter vplivajo na naše pravice,” poudarja soorganizatorka festivala Nika Mahnič. Podrobnejše informacije o programu in vsebinah predavanj najdete na spletni strani grounded.si, kjer si lahko vsa predavanja ogledate v živo oziroma se jim posvetite kdaj kasneje. Vsekakor gre za teme, ki se tako ali drugače tičejo vsakogar med nami. Foto:Luka Grčar/festival Grounded
Prevaranti običajno prodajajo kriptožetone z obljubo po pretvorbi v pravo kriptovaluto, ki bo prinesla bogastvo. Namesto bogastva pa se opeharjeni kupci kriptožetonov lahko nadejajo poznejšega spoznanja, da so nasedli v Ponzijevi shemi, ki briljantno deluje po preizkušenem receptu mrežnega marketinga. Tako so ljudje po vsem svetu vsaj 15 milijard dolarjev vložili v kontroverzni OneCoin, sledil mu je Dagcoin, zdaj je na prag Slovenije prišel še Wantage One z istimi ljudmi, ki prodajajo kriptožetone. S tovrstnimi prevarami se na Specializiranem državnem tožilstvu ukvarja okrožna državna tožilka, mag. Tanja Frank Eler. Z njo se je pogovarjala Maja Derčar.
Neveljaven email naslov