Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tudi do 30 odstotkov manj predelane snovi, nastajajo učni primanjkljaji
Danijela Makovec Radovan, predsednica zveze društev pedagoških delavcev, pravi, da je zagotovo v procesu šolanja na daljavo najtežje učenkam in učencem prve triade, saj ne morejo, ne znajo samostojno načrtovati urnika in se rokovati z računalnikom.
Prek šolanja na daljavo se je zelo težko naučiti brati in računati. Starejši učenci potrebujejo manj pomoči staršev, je pa pri njih več težav s pozornostjo in motivacijo.
Dodaja, da učitelji že zdaj poročajo o učnih primanjkljajih.
Prek šolanja na daljavo lahko predelajo tudi 30 odstotkov manj snovi, kot če bi bili fizično v šoli, in to potrjujejo tudi raziskave. Še posebej ranljivi so učenci iz manj spodbudnih okolij, učenci tujci in tisti, ki se kljub določenim posebnim potrebam šolajo v običajnih šolah. Vsi ti otroci bi zagotovo morali biti že zdaj fizično v šolah.
Močno so prikrajšani tisti iz poklicnega izobraževanja, kjer je potrebno veliko praktičnega dela, na primer bodoči cvetličarji, mehaniki, kuharji. Težava je tudi ta, da bodo šolanje hitro končali in bodo primanjkljaje težko nadoknadili. Vsekakor bo treba narediti resno analizo, kaj učenci znajo, in najprej odpraviti primanjkljaje.
Otroci morajo čim prej v šolo. Ne za vsako ceno, ampak takoj, ko bodo izpolnjeni prvi pogoji. Številne dejavnosti imajo pri odpiranju in zagonu prednost in to ni prav, pravi pediater dr. Matjaž Homšak, predsednik Združenja za pediatrijo.
Razlogov za to je ogromno, opažamo jih pri psihosocialnem in telesnem razvoju otrok. Tudi nagnjenost k boleznim se povečuje v teh razmerah. Pri psihosocialnem razvoju lahko zamudimo tvorbo določenih povezav v možganih, kar ima lahko nenadomestljive posledice.
Dr. Homšak dodaja, da so še posebej ranljivi tisti iz socialno šibkejših okolij. Če hodijo v šolo, je zanje načeloma med šolanjem poskrbljeno, tudi glede prehrane. Učitelji lahko tudi opazijo, ali se z otrokom dogaja kaj takšnega, na kar morajo biti pozorne svetovalne službe.
Padanje krivulje okuženosti se je v zadnjih dneh zaustavilo, razmere so se celo malo poslabšale, reprodukcijsko število se je zvišalo na 1, kar pomeni, da ena okužena oseba znova okuži eno osebo. Razmere še dodatno zaostruje uradna potrditev prisotnosti veliko bolj nalezljivega angleškega seva pri nas, prvi primer je bil sicer uvožen, oseba pa je izolirana. Oba laboratorija že preverjata morebitno prisotnost angleškega seva na vzorcih potrjenih primerov vzetih od 11-tega januarja. S posebnimi PCR testi, ki smo jih dobili iz Slovaške, in so občutljivi le na angleški sev, bodo znova preverili naključnih 10 odstotkov testov. Rezultati bodo znani v prihodnjih dneh. Kakšno nevarnost predstavlja angleški sev pa profesor dr. Borut Štrukelj iz Farmacevtske fakultete.
Včeraj je začela delovati Pravna mreža za varstvo demokracije, ki so jo soustanovili Amnesty International Slovenije, zavod za kulturo raznolikosti Open, inštitut Danes je nov dan in Pravno informacijski center nevladnih organizacij. Povezujejo tudi z drugimi pravnimi strokovnjaki in odvetniškimi pisarnami. Več v pogovoru s Katarino Bervar Sternad, direktorica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij.
Na družabnih omrežjih Notranjcev lahko v mesecu zasledite veliko fotografij medvedjih stopinj. Večini se to zdi nenavadno, saj smo se učili, da kosmatinci pozimi spijo. Vendar pa ni tako, pravi vodja intervencijske skupine za velike zveri za Notranjsko Primorsko in vodja lovišča s posebnim namenom Jelen Anton Marinčič. Poleg medvedov pa v notranjskih gozdovih prebiva tudi ogromno volkov in risi.
Kaj se dogaja na trgu kriptovalut, kaj je botrovalo hitremu skoku cene bitcoina in kdo seli kapital v kriptokovance? Medtem ko so na kitajskem trgovanje s kriptovalutami prepovedali, saj se bojijo odliva denarja iz države, so ustanovili svoj kriptokovanec, ki napreduje. Podobne namene imajo tudi Rusi. Državne, centralizirane, kriptovalute so v popolnem nasprotju s filozofijo kriptovalut, ki predvideva popolno decentraliziranost valute in trgovanje brez posrednikov. Po drugi strani se v ZDA nekatere kriptovalute spreminjajo v delnice, kar pomeni, grejo v smer registracije. Za vlagatelje se s tem ne spremeni veliko, bo pa poslovanje še nekoliko bolj varno. Več o tem z Mitjem Glavnikom, finančnim svetovalcem in urednikom portala Kriptovalute.si.
V Posavju še do jeseni poteka dvoletni projekt Črno belo bogastvo s krškega polja, s katerim želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča, ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine in spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe, več v prispevku Suzana Vahtarić.
Na severozahodu Bosne in Hercegovine je migrantska kriza še naprej zaostrena. Prostora v sprejemnih centrih ni, novih lokacij, o katerih bi se strinjali, ni, v Republiki srbski pa vztrajajo, da migrantov na svojem ozemlju ne bodo imeli. V okolici Bihaća in Velika Kladuša je tako vsaj kakih 1500 migrantov, ki živjo na prostem.
Lani smo se pogosto spraševali kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Denis Sahernik v. d. sekretarja Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije poudarja, da se trend okuženih s koronavirusom obrača navzdol.
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Potem ko je predsednik Desus-a Karel Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade, je postopek konstruktivne nezaupnice končan. Predvidenega glasovanja jutri v državnem zboru ne bo. Erjavec je sicer napovedal, da bodo vložili nov predlog, ko bodo vzpostavljeni pogoji za normalno delo vseh poslancev. Vodje poslanskih skupin pa so se na neformalnem pogovoru dogovorili, da bodo stranke do jutri pripravile predloge, kako spremeniti poslovnik, da bi lahko poslanci tajno glasovali tudi na daljavo. O tem se je z nekaterimi pravniki pogovarjala Jolanda Lebar.
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
O rezultatih verifikacije hitrih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra, ki ga je državi prodalo podjetje Majbert Pharm, smo se pogovarjali z direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje, ki je analizo izvedel, Tjašo Žohar Čretnik. Pojasnila je, kakšno občutljivost, to je sposobnost, da test dejansko odkrije pozitivne osebe, ima pri ljudeh, ki simptome kažejo kot pri tistih, ki jih ne. Pri tem razloži, zakaj se je pri nekaterih pokazala le polovična občutljivost. Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.
Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.
Ste med tistimi, ki so covid že preboleli, pa morate zaradi službenih obveznosti čez mejo? Ker za to potrebujete negativni test, se lahko znajdete v težavah. Test namreč še nekaj časa po okužbi pokaže pozitivni rezultat. To v veliki večini primerov ne pomeni, da ste še kužni, kljub temu pa ne morete čez mejo. To se je zgodilo tudi našemu novinarju, ki je covid prebolel. Gotovo pa je takšnih ljudi več, pravi vodja vladne skupine za covid Bojana Beovič, zato so vladi predlagali, da se za takšne primere izda potrdilo, ki bi veljalo 3 mesece. Smo pa dr. Beovičevo tudi vprašali, kakšno je njeno stališče glede morebitnega vnovične ustavitve javnega življenja. Z njo se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Si predstavljate službo, ki je morda ne morete zaključiti zaradi slabih vremenskih razmer? Prav to se lahko zgodi dežurnim vremenoslovcem na Kredarici, ki jih po desetih dnevih službe pride iskat helikopter in pripelje novo ekipo. Če vremenske razmere tega ne dopuščajo, morajo počakati na lepše vreme. Sicer pa se njihovo delo začne zgodaj zjutraj ob prvem odčitavanju vremenskih podatkov. Zakaj to delo z veseljem opravlja, pa pripoveduje Jože Senica.
Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.
V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.
Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo še vedno precej nizek, le pol odstotka odraslega prebivalstva. Lani je v času epidemije delež opredeljenih padel za polovico, medtem pa je bilo opravljenih transplantacij več kot kdarkoli prej. Vpis v register opredeljenih oseb lahko tudi v času epidemije koronavirusa opravimo na preprost in popolnoma varen način po elektronski poti, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje direktorica Slovenija transplanta, Danico Avsec.
Kako poteka študij na daljavo, kako izpitno obdobje, v katerem so januarja študenti? Kateri so največji izzivi študija v teh razmerah, kateri pa študentskega življenja? O položaju študentov smo se pogovrajali z Vido Jocif, študentko 2. bolonjske stopnje umetnostne zgodovine in anglistike.
Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot 3 milijarde, ukrepi ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki pa so znašali 2,4 milijarde ,ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih proti kronskih ukrepov, spomnimo skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar 7 milijard. In kakšni so učinki pomoči ? Zdenka Bakalar je vprašanje zastavila analitiku na GZS Bojanu Ivancu in profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču .
Šolanje na daljavo je še posebno zahtevno, ko gre za praktične predmete, med katerimi je tudi šport. Cirila Štuber je v iskanju dobrih praks izvajanja ur športa pred mikrofon povabila Petro Filipič, profesorico športne vzgoje in razredničarko 6. b razreda na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov