Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.
Zdravljenje na daljavo na Koroškem
V obdobju življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in se v primeru odstopanj hitro odzovejo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali covid-19 v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje.
Pred skoraj sedmimi leti, ko še nismo slutili, da se bliža pandemija, so združili moči v največjem koroškem zdravstvenem domu na Ravnah in v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Bolnike so začeli na daljavo spremljati predvsem zaradi odmaknjenosti prebivalcev od zdravstvenih središč. Ko je lani udarila epidemija in stiki niso bili več zaželeni, so tako že imeli opremo in znanje, zato so lahko takoj ukrepali, razlaga direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik.
"Telemonitoring je del telemedicine, ki pomeni, da uporabljamo določeno tehnologijo spremljanja zdravstvenih parametrov, na podlagi tega pa lahko tudi ukrepamo … Zavarovanec parametre spremlja in tudi zdravstveni delavec jih dobi redno in na podlagi teh podatkov ukrepa."
Temu pritrdi tudi Frančišek Nabernik iz Dravograda, ki je v sistemu telemetrije že več let.
"Ta meritev na daljavo je meni rešila življenje. Imel sem tako nizek pulz, da me je zdravnica poklicala v bolnišnico, takoj poslala na preiskave v Maribor, da so mi vsadili spodbujevalnik. To je taka stvar, ki bi jo skoraj moral imeti vsak."
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.
Zdravljenje na daljavo na Koroškem
V obdobju življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in se v primeru odstopanj hitro odzovejo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali covid-19 v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje.
Pred skoraj sedmimi leti, ko še nismo slutili, da se bliža pandemija, so združili moči v največjem koroškem zdravstvenem domu na Ravnah in v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Bolnike so začeli na daljavo spremljati predvsem zaradi odmaknjenosti prebivalcev od zdravstvenih središč. Ko je lani udarila epidemija in stiki niso bili več zaželeni, so tako že imeli opremo in znanje, zato so lahko takoj ukrepali, razlaga direktor Zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik.
"Telemonitoring je del telemedicine, ki pomeni, da uporabljamo določeno tehnologijo spremljanja zdravstvenih parametrov, na podlagi tega pa lahko tudi ukrepamo … Zavarovanec parametre spremlja in tudi zdravstveni delavec jih dobi redno in na podlagi teh podatkov ukrepa."
Temu pritrdi tudi Frančišek Nabernik iz Dravograda, ki je v sistemu telemetrije že več let.
"Ta meritev na daljavo je meni rešila življenje. Imel sem tako nizek pulz, da me je zdravnica poklicala v bolnišnico, takoj poslala na preiskave v Maribor, da so mi vsadili spodbujevalnik. To je taka stvar, ki bi jo skoraj moral imeti vsak."
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
Neveljaven email naslov