Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Kako je, če se v družini rodi gluh otrok?
Izguba sluha je med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega kot na njegovo družino in tudi širšo družbo. Predstavljajmo si, da se v slišeči družini rodi gluh otrok. Starši se z njim ne morejo sporazumevati drugače kot z znakovnim jezikom, ki ga ne poznajo – vsaj sprva ne. Otrok, ki je gluh, pa se ga bo prav tako moral naučiti. Po navadi niso starši tisti, ki bi svojega gluhega otroka naučili znakovnega jezika. Tako imamo družino, ki ima otroka, ki za svoj materni jezik uporablja znakovno govorico, ne jezika svoje matere. Podobno bi morda lahko rekli za gluhe starše, ki imajo slišeče otroke. Tudi tukaj je komunikacija otežena in pogosto so otroci prisiljeni, da že med odraščanjem prevzemajo vloge odraslih, t. j. svojih staršev, ki zaradi komunikacijske oviranosti potrebujejo pomoč.
Dejstvo je, da v preteklosti tem družinam niso posvečali posebne pozornosti. Zato so se v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana tudi ob pomoči Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije povezali z specialistko in terapevtko družinske terapije in profesorico psihologije na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani dr. Andrejo Poljanec.
"Kar me žalosti ob teh otrocih, ki jih spremljamo, je, da številni starši ne zmorejo zbrati poguma in dovolj občutka ter sprejeti odločitve, da se bodo začeli učiti znakovni jezik. S tem otroke in sebe prikrajšajo za veliko bolj poln razvoj, kakor če bi se odločili tako za polžev vsadek kot za znakovni jezik."
Z uveljavitvijo zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 se je njihov položaj sicer v marsičem izboljšal. A marsikateri izziv, ki smo ga omenili na začetku, ostaja. Po besedah Valentina Jenka, sekretarja v Društvu gluhih in naglušnih v Ljubljani, jim je kljub temu kar nekaj vsebin za družine uspelo objaviti na spletnih medijih. Program želijo nadaljevati tudi letos in ga razvijati še naprej.
"Pred časom sem s tolmačko in gluho osebo imel predstavitev znakovnega jezika po šolah. Otroci na vprašanje učiteljice, kdo izmed nas je gluh, nikoli niso prav odgovorili. In s tem smo hoteli povedati, da gre za nevidno invalidnost."
Napovednik filma Jezik enakopravnosti
Vir:YouTube
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V času epidemije so v posebej nezavidljivem položaju predvsem otroci, saj so šole zaprte, stiki pa omejeni. V stiskah so se zaradi tega znašli tudi starši. Vendar če za trenutek lahko odmislimo aktualno dogajanje, ki nas sicer vse zadeva, pa lahko vidimo, da med različnimi družbenimi skupinami izstopajo družine z gluhimi otroki in družine gluhih, ki imajo slišeče otroke. Ti se tudi v času običajnih razmer soočajo s posebnimi izzivi na področju starševstva, partnerstva in vzgoje otrok. Zakaj je temu tako? Podrobneje v pogovoru s specialistko in terapevtko družinske terapije dr. Andrejo Poljanec ter Valentinom Jenkom, sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Slednji je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej poudaril, da je izguba sluha med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega, na njegovo družino in tudi širšo družbo.
Kako je, če se v družini rodi gluh otrok?
Izguba sluha je med različnimi vrstami invalidnosti posebna zato, ker človeku odvzame možnost neposredne komunikacije. To pa se nanaša tako na prizadetega kot na njegovo družino in tudi širšo družbo. Predstavljajmo si, da se v slišeči družini rodi gluh otrok. Starši se z njim ne morejo sporazumevati drugače kot z znakovnim jezikom, ki ga ne poznajo – vsaj sprva ne. Otrok, ki je gluh, pa se ga bo prav tako moral naučiti. Po navadi niso starši tisti, ki bi svojega gluhega otroka naučili znakovnega jezika. Tako imamo družino, ki ima otroka, ki za svoj materni jezik uporablja znakovno govorico, ne jezika svoje matere. Podobno bi morda lahko rekli za gluhe starše, ki imajo slišeče otroke. Tudi tukaj je komunikacija otežena in pogosto so otroci prisiljeni, da že med odraščanjem prevzemajo vloge odraslih, t. j. svojih staršev, ki zaradi komunikacijske oviranosti potrebujejo pomoč.
Dejstvo je, da v preteklosti tem družinam niso posvečali posebne pozornosti. Zato so se v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana tudi ob pomoči Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije povezali z specialistko in terapevtko družinske terapije in profesorico psihologije na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani dr. Andrejo Poljanec.
"Kar me žalosti ob teh otrocih, ki jih spremljamo, je, da številni starši ne zmorejo zbrati poguma in dovolj občutka ter sprejeti odločitve, da se bodo začeli učiti znakovni jezik. S tem otroke in sebe prikrajšajo za veliko bolj poln razvoj, kakor če bi se odločili tako za polžev vsadek kot za znakovni jezik."
Z uveljavitvijo zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 se je njihov položaj sicer v marsičem izboljšal. A marsikateri izziv, ki smo ga omenili na začetku, ostaja. Po besedah Valentina Jenka, sekretarja v Društvu gluhih in naglušnih v Ljubljani, jim je kljub temu kar nekaj vsebin za družine uspelo objaviti na spletnih medijih. Program želijo nadaljevati tudi letos in ga razvijati še naprej.
"Pred časom sem s tolmačko in gluho osebo imel predstavitev znakovnega jezika po šolah. Otroci na vprašanje učiteljice, kdo izmed nas je gluh, nikoli niso prav odgovorili. In s tem smo hoteli povedati, da gre za nevidno invalidnost."
Napovednik filma Jezik enakopravnosti
Vir:YouTube
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.
Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.
V zadnjem desetletju smo ob vzponu ekonomije pozornosti priča vzpostavitvi kulture tako imenovane »prilepljenosti na družbena omrežja«. Tradicionalno spremljanje medijev v obliki branja, gledanja in poslušanja nadomeščajo pregledovanje, klikanje in skeniranje priljubljenih spletnih strani in družbenih omrežij. Še posebej dobro se v novi medijski sferi znajdejo otroci in mladi. Prvi rezultati projekta Fakultete za družbene vede Medijski repertoarji mladih so pokazali, da se čas, preživet na digitalnih napravah s starostjo otroka načeloma povečuje, zanimanje mladih za tradicionalne medije pa upada – informacije namreč raje iščejo na svojih priljubljenih družbenih omrežjih.
Mladi v Sloveniji imajo v povprečju prvi spolni odnos pri 17 letih in pol, v veliki večini uporabijo kondom. Za ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi, je eden pomembnejših vidikov varne in osrečujoče penetrativne spolnosti prava kontracepcija. Nosečnost je danes izbira in ne več usoda ženske, o kontracepciji svetujejo in jo predpisujejo osebni ginekologi in ginekologinje, mladi pa lahko informacije dobijo tudi pri lekarniških farmacevtih. Nacionalna mreža osebnih ginekologinj in ginekologov je zaradi upokojitev in neprivlačnosti ginekološkega poklica na primarni ravni za specializantke in specializante vse bolj luknjasta. Brez osebne ginekologinje ali ginekologa je 200 tisoč žensk. Če k temu prištejemo pomanjkljivo spolno vzgojo, ki so je v osnovih šolah deležni otroci, in poplavo dezinformacij na spletu, obeti za prihodnost v smislu opolnomočenih in informiranih mladih, ki v svet spolnosti vstopajo sproščeno in odgovorno, niso najboljši.
Pogovorno trženje, ki bazira na uporabi orodij za klepet, je s pojavom Chat GPTja in hitrim razmahom aplikativne uporabe umetne inteligence, postal vroči trend tudi v e-trgovini. Potrošnikom omogoča, da komunicirajo s podjetjem prek platform za sporočanje, z uporabo pogovornih robotov tako imenovanih virtualni pomočnikov. Ta oblika poslovanje postaja vse bolj priljubljena, sploh ker pogovorna umetna inteligenca danes že omogoča, da virtualni asistent pomaga kdaj celo bolj učinkovito kot človeški agent oziroma prodajalec.
Kolegica Nina Brus se je pred nekaj dnevi vrnila iz kanadske Nove Fundlandije in Labradorja, kjer je bilo 68. svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. Od tam je prinesla tri zlate medalje v ženski konkurenci do 45 let. Zanimive so bile tudi dejavnosti, ki so potekale ob smučanju. Tako so veliko izvedeli o slabem ravnanju s kanadskimi staroselci in tudi o vojnem novinarstvu in o novinarstvu v kriznih razmerah. Z Nino Brus se je pogovarjala Cirila Štuber.
Slovenci v Kanalski dolini, film o življenju v najbolj severni dolini Furlanije - Julijske krajine
V začetku meseca, ob Mednarodnem dnevu skrbi za sluh, 3. marca, je bil ustanovljen Zavod Tinitus. Kaj je tinitus, zakaj je prav med glasbeniki porast težav s sluhom in kakšen je namen zavoda? Gost je direktor zavoda Tinitus, Boštjan Simon.
Opazovanje in beleženje vremena ima na slovenskih tleh že dolgo tradicijo, leta 1851 sta bili tako pri nas že dve vremenski opazovalnici, v Ljubljani in Postojni, ob koncu 19. stoletja pa jih je bilo že več kot 100. Skupaj z njimi se je razvijalo tudi napovedovanje vremena in delovni procesi prognostikov, pa tudi klimatologov. V prihodnje nam bo pri napovedovanju vremena v veliko pomoč strojno učenje, s katerim bo lažje predvideti ekstremne vremenske dogodke in izboljšati načrtovanje hrane.
Svetovni dan voda je letos posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da se to ne bi dogajalo, so se pri Društvu ekologi brez meja odločili za kartiranje slovenskih javno dostopnih pitnikov in za informiranje ljudi o lokaciji teh pitnikov. Več v pogovoru Cirile Štuber s Katjo Sreš iz Društva ekologi brez meja.
Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.
Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pretekli teden napovedal šolsko reformo, ki vsebuje prenovo učnih načrtov, digitalizacijo, omenil pa je tudi morebitne spremembe ocenjevanja in preverjanja znanja. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja so nanj v začetku meseca naslovili odprto pismo, saj jih skrbi, da je šolska reforma zastavljena preveč površno. Pismo je podpisalo več kot 40 posameznikov in organizacij.
Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.
Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.
Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Neveljaven email naslov